Rada bi prekolesarila ali pa prehodila Kraški rob. Slišala sem, da so potke bolj zaraščene in težko jih je najdet. Je res to? Prosim za nasvet. LP

Nasprotno, poti so precej intenzivno pomarkirane (območje Goliča, Kojnika, Pot gradov – verjetno imaš to v mislih).

Veš slišala sem samo za Pot gradov. Območji Goliča in Kojnika sta mi zaenkrat še neznani. Mi lahko malo več poveš o njih.

Gre v bistvu za podaljšek Poti gradov proti hrvaški meji (nekoč je to morala biti kar veličastna tura, ko si lahko potegnil še preko Žbevnice. Mogoče poznaš Kojnik, ki je nekako nasproti Slavnika (proti jugu). Nanj vodi markirana pot iz Podgorja (slaba ura zmerne hoje, dobro markirano), na Kojniku prideš na lep travnat greben, veliko cvetja, širni razgledi – in nadaljuješ čez Golič, pot se nato pred mejo spusti v travnato dolinico (skoznjo pelje kolovoz, ki je že skoraj cesta) na drugi strani sta še dva vrhova – Kavčič in Lipnik, tudi nanju vodita markirana odcepa. Na zadnjega prideš tudi po markirani poti z druge strani (iz Rakitovca ali Zazida, ne vem točno) preko zanimive stopnice v Kraškem robu. Če štartaš s te strani, se lahko sprehodiš še čez Raven kras (zelo ploščata planota nad Hrastovljami), najvišja točka je V.Gradež. Mimogrede, če si vajena bolj “freeride” kolesarjenja, lahko vse skupaj prekolesariš (res strmih je le nekaj metrov pod Goličem), na Kojnik greš v tem primeru po makadamski cesti iz Podgorja in nadaljuješ po grebenu (travnat kolovoz). S te makadamske ceste po eni poseki prideš na Kraški rob, kjer najdeš markacije Poti gradov. Hm, če nisem bil dovolj jasen, sporoči.
Območje Goliča v zadnjem času slovi zaradi načrtovane gradnje vetrnic, ki bi seveda fino skazile ta odmaknjen in spokojen konec Slovenije.
Več o tem najdeš tule: http://www.mladina.si/tednik/200220/clanek/veter/index.print.html-l2

Jaz se bom tudi po tistih krajih klatil. Z biciklom. Če te srečam, bom vedel, da si ti. 🙂

Problem pri meni je v tem, da še čist točno ne vem ali bi šla z biciklom ali peš.

Uroš hvala ti, bil si dovolj jasen in zelo natančen. Si mogoče s tega konca, da ti je tako znano?

Z biciklom pejdi. Saj ne da kaj sugeriram, ampak če se ne moreš odločit…

Predlagam ti planinsko karto Slovenska Istra v merilu 1:50000 izdano pri planinski zvezi slovenije. Pa še zanimivosti so označene.

Dej mi povej, zakaj mi svetuješ, da grem z beciklom.

Brez posebnega razloga. Samo to je, da če greš po neznanih poteh, kjer verjetno tudi nekajkrat zaideš, ne izgubiš toliko časa. Prav tako tudi, če namerno zaideš še kam bolj stran od svoje “glavne” poti in si ogledaš Kras malo bolj v širino.

Nisem iz tega konca, ampak s čisto drugega, z Gorenjske. Res pa je, da večkrat zavijem na Primorsko, posebej še, ko pri nas začne zmrzovat, ker se da dol biciklirat tudi pozimi, ponudba dobrih gostiln je pa sploh neprimerljivo večja kot na Gorenjskem. Poleg tega oboje (bicikel in dobra hrana) spada tudi med moje delovne obveznosti, tako da združujem prijetno s prijetnim.
Kar se dileme kolo/peš tiče, mislim, da je čisto odveč. Pojdi enkrat peš, drugič pa s kolesom. Jaz ponavadi peš najdem kake zanimive potke, ki jih drugič še prekolesarim.

No kakšne so gostilne na Primorskem ne morem reč, strinjem se pa, da so na Gorenjskem v večini nikakve.
Stvar , ki je ne znam povezat je ta, kako združuješ bisikel, dobro hrano (to gre) in službo. Če ti ni odveč.

“Služba” je novinarstvo (narekovanji so zato, ker je “svobodno”).

Moram reči, da kar zavidam ljudem, ki lahko svojo službo združujejo s svojimi konjički. No, sej ne da bi mi blo hudo, ampak tko pač je.

Včasih bi blo bolš, če bi konjički ostal konjički, služba pa služba. Ker tako se konjički spridijo (ker so postali služba in se moraš ukvarjat s tistim, kar prinaša denar, ne s tistim, s čemer bi se hotel kar je bistvo konjička), obenem pa si kar naenkrat nonstop v službi.
Ampak pustmo zdaj to, raje povej, kako napreduje tvoj obisk Kraškega roba.

Vse skupaj me žalosti, ker so vremenarji napovedali slabo soboto. Premišljevala sem in se na koncu odločila, da grem najprej s kolesom (beri čim prej), pomladi pa probam še peš. Čak, mislila sem štart v Hrastovljah, pol pa Kubed, Smokvica, Movraž, Rakitovec, Zazid, Podpeč in nazaj v Hrastovlje. Skrbi me samo, da bo za ene dve kolegici to pretežko. Podaš prtosim kakšno mnenje? In hvala

Iz Movraža na Rakitovec še nisem šel s kolesom, se mi pa zdi, da zna bit to precej neusmiljen vzpon. Če bi šle v obratni smeri (in izpustile Podpeč) je to tura št.20 iz Maherjevega vodnička S kolesom po Kraškem parku – srednje zahtevno. Je pa treba rečt, da to ni ravno tura po Kraškem robu (vsekakor pa z lepim razgledom na Kraški rob). Ampak to seveda ni razlog, da ne bi šle. Moje mnenje je, da je bistveno, da se vsedeš na kolo in se pelješ. Če je pretežko, greš pač peš… Vsak obisk ti da kakšno dobro iztočnico za naslednjič, vsekakor pa je dobro (kot je v temle nizu nekdo že predlagal), da imaš s seboj zemljevid in se ti tako Primorska še malo bolj razkrije. Mogoče bo kak komentar prispeval še Mirko, ki pozna ta konec s kolesa.

Pošiljam ti še nekaj povezav, ki se tičejo pohajanja&kolesarjenja na Primorskem:

http://www.delo-revije.si/slo/nonstop/akcije/akcije_primorska.htm
http://www.delo-revije.si/slo/nonstop/vod_obala/kazalo.htm
http://www.delo-revije.si/slo/nonstop/gremo/gremo.htm

Od Mirkota za zdaj samo – hvala za linke, Uroš!
Zbiram pa moči za tole, sicer bolj cestno:
lokotavci.tripod.com/tura_2002_26.htm
če (ko) bo količkaj suho.

Zelo zanimivo, zame čist nov teren. Za jutri je napoved malo bolj obetavna, tole danes pa je res tuga. Upam, da boste speljali. Sicer pa sta Polde in Mica res carja in kar delata je občudovanja vredno. Samo da jaz nimam preveč filinga za skupinsko kolesarjenje – se rajši sam zgubljam in tavam, da mi potem noben ne teži kam sem (ali ga nisem) pripeljal.