konec zveze?
Pozdravljeni.
Želela bi mnenja in komentarje na tole…
S tipom sem malo več kot leto dni. Spoznala sva ga preko spleta. On je od vsega začetka zagret, js pa kot da še vedno čakam in čakam tist trenutek…Vdala sem se v zvezo, ker se zares trudi z menoj. Streže mi na milijon sto načinov, vsemu se prilagaja…meni pa gre vse to in kaj druga bolj in bolj na živce. Pravzaprav je med nama več tihih (mučnih) trenutkov, pogovora ni. Včasih se sprašujem, če ga imam rada iz usmiljenja ali vesti, ker je dober z mano? Problem je verjetno v tem, da sem sama aktiven človek (vedno mora kaj počet, vedno kam it, razvijati ideje, komunicirati), on pa je bolj posesiven, računalnik, tv so njegove aktivnosti. Ful me moti, ker ni ustvarjalen, ker nima idej. Je že res, da je osebnostno malo napredoval v enem letu, vendar bojim se, da globoko v sebi ne bo nikoli drugačen. Pravzaprav se zavedam, da ga niti nimam pravice spreminjati. Zdi se mi, da je še mene začel navzdol vlečt in da tudi sama postajam neaktivna, depresivna…
Hvala vsem za pomoč vnaprej!
Lp!
Znašli ste se v povsem novem odnosu, ki vam določa kaj lahko pričakujete v smislu svoje čustvene izpolnitve. Vaš odnos do partnerja se odvija na ravni sprejemanja in pošiljanja sporočil, ki niso nikoli odkrito izrečena. Vaši najbolj željeni odzivi pa so usmerjen k najbolj otroškim željam in potrebam. ˝˝Razume me v mojih najbolj skritih potrebah˝˝ je vaš tihi krik k partnerju, ˝˝Naredi prostor za moja čutenja, še posebno tista, ki se jih sramujem in jih ne morem priznati oziroma sprejeti. Sprejmi moj čustveni svet, pa čeprav se ti zdi, da pretiravam in sem nemogoča. Ne sprašuj me preveč, samo sprejmi me takšno kakršna sem. Povej mi, da me imaš rad, zlasti tedaj ko sem nemogoča in razburejna. Razumi moja čutenja in me spoštuj.˝˝
Prenehala sta govoriti o sovjih potrebah, željah, pričakovanjih in sanjah. Dnevi so zato polni dolgočasja, jeze, razočaranja in zamere z vaše strani. Tudi vaš partner ni srečen, vendar ne bo nič spremenil, ker mu ta njegov odnos do življenja najbolj ustreza, kar pa ne pomeni, da se je povsem odpovedal sodelovanju z vami. Verjetno ob vsem tem čuti, da ne more nič spremeniti, pa naj se še tako močno trudi in je zato obupal ter se enostavno preselil v svoj svet. To vas jezi in vznemirja vendar ste ob tem nemočna. Morali ga boste nareditit v polnosti za odgovornega ter ga vzpodbuditi, da se na svoj način vključi v odnos za kar bo potrebnih veliko pogovorov in še večjo mera strpnosti. Zvestno se boste morali odločiti, da hočete spremeniti svoj odnos z partnerjem. Glede na to, da v takem odnosu moški prvi čustveno odide iz odnosa in sicer zaradi prevelike bolečine, vsaj na začetku želi partnerki sporočiti, da je nekaj v odnosu zaškripalo, vendar je to samo začetek in nikakor ne sme ostati pri tem. Vaš partner na svoj način vodi vajin odnos vi pa ste na nek način prisiljena, da se mu prilagodite in samo sebe izropate. Odgovor je torej na dlani: če ne boste tvegali, nikoli ne boste dosegli tistega po čemer hrepenite in kar si iz vsega srca želite, namreč da bi bili ljubljeni in razumljeni.
Lep pozdrav in vse dobro!
Romana Žitko spec. ZDT
Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
