Pozdravljeni,
Prosila bi vas za razlago kar se trenutno dogaja ker enostavno več ničesar ne razumem,skratka ne vem več kaj naj naredim in sem popolnoma obupana. Stvar je sledeča in sicer s partnerjem sva bila skupaj 12 let kar ni mala doba imela sva vzpone in padce eden izmed teh je bil da sva delala na otroku 4 leta po enem ss ko sem zanosila spontano,sem se nato zdravila za neplodnostjo in v drugem poskusu nama je uspelo in zanosila sem z enojajčnimi dvojčki a se zgodba žal ni končala lepo saj sem najina fantka izgubila v 5 mesecu nosečnosti,bil je najhujši čas v mojem življenju,če mi takrat moj partner ne bi stal ob strani ne vem kaj bi se zgodilo,sem tudi hodila k psihologu zaradi izgube,sem rekla da bi bilo dobro da gre tudi on a ni želel je sam nekako prebrodil to pot. Jaz sem bila vedno tista ki mu je vse povedala kaj čuti,medtem ko on ni povedal vedno vsega. Po izgubi nisem morala videti prijateljev ki so dobili otroke v istem času kot bi midva ker me je preveč bolelo in tudi te strahove sem mu povedala,da naj ne zameri ampak ne moram na obisk pa ni ničesar dejal. Vmes med temi 12 leti skupne zveze je tudi imel sam napade da je mislil da ima raka prvič je prišel na to da ker je bil njegov sodelavec nek športnik in je imel težave tko kot on in so mu ugotovili da ima raka na črevesju,skratka kakor mu je ta govoril simptome ki jih je imel je naenkrat začel razmišlati da jih ima enake prišlo je tako daleč da se je jokal bilo ga je strah in ga nisem morala pustiti samega zato je tudi njegova mama kupila tablete za blažitev stresa in živcev. Cel ta čas sem mu stala ob strani in ga bodrila da ni nič narobe in da bo vse še vredu kar so tudi na koncu pokazali izvidi in je bilo za kratek čas vredu. A se je skoraj ista zadeva ponovila še kakih 2x in vsakič izvidi ničesar niso pokazali vse normalno.
Sedaj pa je en dan ko sem prišla domov me čakal in mi rekel da se morava pogovoriti in da ne mora on več tak da se mora k sebi spravit in da rabi čas ker je bolan,priznal mi je da trpi za bulimijo,da je na znotraj prazen,ampak da me ima vseeno rad ter da si je poiskal pomoč in sicer psihoterapevta da vidi kaj je z njim narobe ker ne ve zakaj ni več srečen in je želel iti,a ker sva živela pri njegovih starših jaz tega nisem morala dovoliti in sem s težkim srcem odšla,ko sem pakirala se je jokal in rekelda naj ne vzamem vseh stvari. Me vsak dan kontaktira in me prosila naj mu obljubim da bova prebrodila skupaj in da če bom šla z njim k psihoterapevtu. Seveda sem mu obljubila ker ga še vedno ljubim iz vsega srca. Edino kar me bega je to ko mi reče da je prazen,ampak da me ima še vedno rad? Skratka rekel je pa to ne osebno da misli da je to to in d aje konec.
Pogovarjala sem se še z njegovim najboljšim prijateljem in je rekel da to kar se z njim dogaja da ni nekaj vredu da mu govori da išče svoje misli in da rabi čas ter da mora biti sam. Kakorkoli sem pa ga hotela vprašati kaj je razlog kaj sem naredila in kdaj je nehal čutiti do mene a pravil da me ima še vedno rad (ko sem ga še predno je to storil vprašala če želi da grem rekel da ne ,ter da naj mi pove če me še ljubi mi je rekel da ljubiti in imeti rad je za njega eno te isto,in sedaj mi je to naredil. Vem samo da njegov sodelavec je pa živčni bolnik hodi prav tako k psihoterapevtu in tudi moj partner ta ki me je sedaj pustil je prevzel nekatere njegove lastnosti kot sta hitra vzkipljivost itd… in prav tako je ta sodelavec pred mesecom in pol naredil isto z svojo punco ki sta bila 4 leta skupaj da ji je rekel da ne ve če je to to jo pustil,ter vmes šel z drugo punco in ko ga je ta dala na čevelj po dveh tednih prišel z šopkom rož nazaj. Skratka konstantno premlevam kaj in kako se lahko človek iz enega dneva na drug dan tako spremeni ko ga vprašaš ti reče in izkazuje ljubezen nato pa zarije nož v hrbet,ne moram razumeti ne spim ne jem in ne moram pozabiti 12 let čez noč,kaj se lahko zgodi da človek to stori.
Že v naprej se zahvaljujem za vašo pomoč.

Spoštovana gdč. Ula,

vaš partner se ni spremenil in za razhod odločil “čez noč”, temveč je o svojem življenju in odnosih razmišljal ter premleval že dolgo časa. Izguba otrok je nedvomno pustila pečat v vajinem odnosu, saj sta se morala soočiti z bolečino, izgubo, žalostjo, težkimi občutki. Morda sta imela po tej izkušnji občutek, da vajino življenje nazaduje namesto napreduje. Kot da sta se vajini življenji ustavili na določeni točki v življenju, ki sta jo morala prebroditi, se z njo soočiti in iti naprej. Sta šla naprej, skupaj?

Zdi se, kot da vaš partner v sebi zadržuje številne misli in občutke, ki jih ne zaupa nikomur, o katerih ne govori. Te misli in občutki ga zelo zasedajo, obremenjujejo in o njih pogosto razmišlja, ne zmore pa jih utišati, razrešiti ali se jih kako drugače znebiti. Morda se v vseh teh letih vajinega skupnega življenja v odnosu ni počutil izpolnjenega, zadovoljnega in srečnega, tako kot si je želel, v duši in telesu. Morda je o razhodu razmišljal že davno ali večkrat, vendar vas ni želel prizadeti in se počutiti še bolj krivega, nesposobnega, poraženega. Čutiti je, da si želi rešitve, miru, tudi bližine, a energije v tem trenutku ni zmožen ne dajati ne prejemati, lažje mu je bilo oditi iz odnosa kot ostati. Vsekakor boste odgovore našli, če si boste bolj prisluhnili in začutili, kaj doživlja vaš partner, ter se z njim pogovorili tudi o vaših dvomih in občutkih, ki se vam prebujajo. Morda boste razloge za partnerjevo odločitev lahko povezali tudi z njegovo primarno družino in odnosi, ki jih je imel s starši, zlasti v preteklosti.

Vse dobro na vaši poti vam želim.

Hvala za vaš odgovor,

Ja je tako da očitno se je nekaj nabiralo v njem to vem sedaj ko sama hodim na terapijo ker enostavno jaz in moje telo ne zmoreta več po dveh takšnih udarcih. Samo zakaj bi mi rekel dan po tem ko mi je rekel da rabi čas,zakaj mi je rekel da naj mu prosim obljubim da se ne bom vdala da se bom borila za naju tako kot se bo on s tem ko bo hodil na terapije. Ne vem kako lahko človek v dveh tednih reče ne čutim nič pred tem pa mi zagotavlja da me ima neizmerno rad (ko sem ga vprašala kaj za njega to pomeni je dejal da ljubiti in imeti rad je za njega eno te isto). Problem pa je ker me enostavno ta trenutek odriva ne želi me zraven sebe sam je najprej svetoval da bi sla oba k terapevtu a ko mu je ta rekel da ne moreva imeti istega in ko sem ga se enkrat vprašala na to temo mi ni odgovoril. In sedaj sem razdvojena ker enostavno ne razumem kako je lahko šel z menoj se v postopek umetne v septembru in kasneje mi govoril da me ima neizmerno rad in nato kot strela z jasnega tako (verjetno se je res nekaj dogajalo ampak govoril mi je samo o sluzbenih zadevah ker sem ga vprašala če je z nama karkoli narobe in je zanikal da ni nič). Ne vem skratka kaj to pomeni vem da trenutno zavrača vsakršne stike,bližino, a kar me najbolj boli je dejstvo da je to naredil na način ki ga je po vsem kar sva dala skozi in je 12 let ljubezni izbrisal v tednu dni. Ter ali je to resnično to da je konec,čeprav jaz še vseeno upam in imam kanček upanja da temu ni tako?.

Občutka nisem dobila da bi razmišljal o tem da bi šla narazen,ker sem ga tudi spraševala če je karkoli med nama narobe in je rekel da ne da ne ve kaj mu je in da ima ful pritiske v službi še teden oz. par dni pred dogodkom sem ga vprasala če želi da grem in je rekel da ne da ne želi tega. In kar me najbolj čudi je dejstvo da potem kar se je zgodilo v soboto pred 14 dni mi je rekel da me ima resnično rad ampak da je prazen da ne čuti nič da naj ne vzamem vseh stvari in naslednji dan ko me je klical je rekel me prosil naj ne obupam da naj se borim za naju da on se bo tudi bo šel na terapijo ter da to ni konec samo rabi čas. Nato cez par dni pa da misli da je to to in kao konec. Skratka iz ene skrajnosti v drugo in to je kar mi ne da miru ko sm ga vprasala za razlog mi ga ni dal ali ne vem ni znal dati. Zato se težko sprijaznim s tem da bi lahko človek nehal ljubiti v tednu dni pred tem pa je.