Pozdravljeni! Otrok je star šest let in ima blažjo duševno motnjo. Pri aktivnostih slabo sodeluje, govor drugega prekinja z neumesnimi vprašanji, zahtevami, željami. Včasih se zdi kot, da ne posluša. Na kakšen način se da to izboljšati? Očesnega kontakta ne vzpostavi. Ali ga moram navaditi na vzpostavitev očesnega kontakta ali ga pustim, če tega ne mara?
hvala in lp

Tako imenovane pregovorne sposobnosti in veščine (kamor spada tudi očesni kontakt) so pomembne za razvoj govora in jezika. Večina otrok brez težav se jih »nauči« v prvem letu življenja. Otroci z različnimi težavami v razvoju pa večinoma potrebujejo več vaje in načrtno razvijanje pregovornih spretnosti.

Pregovorne spretnosti (npr. vzpostavitev in fiksacija očesnega kontakta, izmenjava, vzajemna skupna pozornost) so pravzaprav osnova komunikacije. To pomeni, da sogovornika pogledamo, ga poslušamo (se vključimo, ko je »vrsta« na nas), skupaj s sogovornikom gledamo predmet o katerem teče pogovor in se spet usmerimo pogled k sogovorniku in podobno.

Prav zato je določena mera očesnega kontakta osnova za pravilno komunikacijo. Komunikacija načeloma lahko poteka tudi brez očesnega kontakta, vendar pa je – po mnenju različnih strokovnjakov – manj osebna. Očesni premiki, pogledi so tudi del neverbalne komunikacije (telesne) komunikacije, ki je na vsaj način dopolnjuje naš govor in besede.

Kako razvijati in spodbujati pregovorne sposobnosti, boste našli v knjigi »Majhni koraki«. Kako misllite, da ne mara vzpostaviti očesnega kontakta?

Ali otrok obiskuje logopeda?

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Ne, ne obiskuje ga. To pa me še posebej čudi zato, ker je v komisiji (k. za usmerjanje) član tudi logoped. Iz njegovega mnenja pa ni razbrati, da priporoča logopedsko obravnavo. Kaj mislite vi?
S tem, da ne mara vzpostaviti očesnega kontakta mislim predvsem to, da samostojno nikoli ne pogleda sogovorniku v oči tudi, ko izrazim to željo tega ne naredi. Včasih ga potem nežno primem za glavo in ga obrnem proti meni. Vzdrži kakšno sekundo, potem je konec.

Linn,
člani komisije ponavadi samo ugotovijo otrokove težave in sprejmejo odločitev za usmerjanje. Mogoče kakšen strokovnjak staršem kaj svetuje, ampak to je bolj izjema kot pravilo.
Ali je logopeda obiskoval že prej? Je logoped v ustanovi, ki jo obiskuje?
Kakšen je njegov govor?

Moje mnenje je, da bi logoped bil priporočljiv.

lLep pozdrav in lep dan, Petra

Pošlji oblikovano (27-09-06 22:24)

Petra!
Otrok izgovori razločno posamezne glasove (a, b, c, č …), ko pridejo na vrsto besede, samostojni govor ali pa tudi le ponavljanje posameznih besed pa so le te precej izmaličene (zamenjava vrstnega reda glasov, vrivanje, spuščanje glasov) Govor je slabo razumljiv, včasih nerazumljiv.
Otrok je menda (starši ne vedo zagotovo) obiskal logopedinjo, ki je napisana tudi kot članica komisije. V ustanovi pa ni logopeda.
hvala za odgovor, lp

Linn,

Vsekakor bi bilo priporočljivo še nadaljevati logopedsko terapijo. Sicer pa je potrebno – po mojem mnenju – delati na predvsem na razvoju predgovorih sposobnosti (opisane v omenjeni knjigi, razvoju pragmatike (socialne uporaba jezika) in slušni pozornosti.
Toliko na kratko. Če vas zanima še kaj, me le vprašajte.

Lep pozdrav in lep dan, Petra