Komentar
Bravo Andrejka… Drugačnega odgovora od tebe ne bi pričakoval, resnično. Tudi jaz sem veren… k maši ob velikih praznikih, ker je red, po lastni potrebi še kdaj vmes…. Ampak, tega naši predragi župniki ne bodo nikoli razumeli…. Ko bodo (ne vsi, da ne bo pomote), razumeli, da vera ni samo dajanje en kup denarja za cerkve, zvonike, farovže, vsak dan biti pri maši, zato, da te vidi župnik… Takrat bo tudi krščanstvo lepše in boljše…. Na žalost smo danes prisiljeni pošiljati otroke k maši…. kajti, če jih ne, nimaš miru z opravičili…. teh se pa včasih tudi naveličaš… začaran krog, na žalost
Pa lep dan, Andrejka ter vsi ostali!
Jani
Jaz nisem veren, sem se pa vedno spraševal, zakaj verni rabite vedno neke posrednike med seboj in Bogom – razne cerkve, duhovnike, papeže, al pa imame, mošeje…. Sej če je Bog povsod, potem ga lahko najdeš kjerkoli, najprej pa pri sebi. Zato ne rabiš raznih vmesnih izkoriščevalcev, ki jih je treba zalagat z dnarjem za vsako mašo – in katerih resnica je edina prava. Zato da te učijo o Bogu? Sej Boga se ni treba učiti, to je, vsaj pomoje, bolj izkustveno doživljanje. Izkušenj se pa ne učimo, ampak jih doživljamo, jih živimo. Se pravi (kot je Andrejka napisala), lahko Boga prej najdemo med otroki, starci, v naravi, v družini, kot pa med nekakšno institucionalno pridigo al pa obredom. Cerkev ti je lahko tudi gozd, reka, travnik ali otriško igrišče. Če se prav spomnim “God walks in mysterious ways” in te poti so lahko zelo različne in zelo zapletene.
Lepo Andrejka, predvsem iskreno, ceprav ni tema, se jaz pristavljam loncek:
Mnogo preveč se govori o Bogu, svet je tega naveličan. Premalo je zavedanja, premalo ljubezni, premalo sreče, premala opuščanja iluzij, opuščanja napak, navezanosti in krutosti…
Zakaj se ljudje toliko pobijajo zaradi vere?
po A.de Mello povzel Pepi
Moj občutek je, da ne rabimo mi posrednikov, ampak, da posredniki rabijo Boga (prostijo naj vsi tisti dobromisleči posredniki) in nas, da imajo delo in kruha… na žalost… Jaz osebno, kot sem napisal, sem veren, ker so mi to vero vcepili starši in ne en božji posrednik… in to je vera v ljubezen, ljudi, otroke, naravo in ne nekaj od posrednikov dodelanega in olepšanega, pa zapakirana v lep celofan, ter postavljeno na tržnico krščanstva… to, to me pa moti, ja…. In mojim otrokom poizkušam na isti način, kot sem bil deležen jaz, vcepiti to ljubezen do vsega lepega in dobrega…. Da mi nekoč, čez 20 ali več let, ne pride moj otrok in reče: Ej, stari, full me nis’ neč poduču o tem!
Toliko na temo Krščanstvo jaz in božji posredniki!
Lep dan, vsem dobro mislečim v srcu!
Jani
No pa se tole.
Dokler bodo ljudje ene navadne ovce in bodo sle v cerkev, ker tko zapovedujejo zupniki, ne vera, Jezus ni ene same cerkve postavu…. dokler bodo podprti z financnimi inekcijami revnega ljudstva, bo vse tko kot je.
Zato ne jambrat ampak neki nardit. Akcija, ne pa slepo pasenje po turobnih cerkvenih klopeh.
Pa, ce hoces srecati boga ga bos prej v kaki gmajni, hribu, morju, tam najdes pravi mir.
Kajti, katolistvo, v tej obliki danes, je le ena fina politika, ena zelo zelo mocna firma, podjetje, ki se skriva pod krinko Vere, Jezusa, Boga.
In ce dobro preberes biblijo, pocnejo precej nasprotnih stvari kot jih opisuje Sveto pismo.
Se popolnoma strinjam Mike, popolnoma, samo tale firma je še hujš, kot politika, vedi to… Nekoč, 25 let nazaj, je župnik, pazi župnik, ki je sam postavil cerkev (ne cerkev kot tako), na noge v revni vasici v Suhi krajini, kjer ljudje niso imeli dinarja, da bi ga nosili v cerkev, ko so mu ljudje maše plačevali z živimi kokošimi, župnik, ki je danes prej kmet kot župnik (ima vinograd, ima živino, travnike in pašnike), takrat je župnik izjavil (če bi to vedeli predpostavljeni): Reven slovenski narod, če bodo na oblast spet prišli Farji (cerkev)…. In to prekleto drži…..
Pa lep dan Mike!
Jani
Miškolin, tvoja razlaga, tvoja in Andrejkina, sta tako popolni, da ne govorim tudi o Pepijevi, da ni kaj dodati!
Kje iščemo Boga? Najprej v sebi, potem vsepovsod okrog nas. Ko sem bila še otrok, so me silili verovati, zbujali se mo zgodaj in me pošiljali k maši – zakaj? Zato, da so sosedje videli, da smo verni. Le čemu, če pa nisem in nisem mogla verjeti, da je naša vrata, ki so mu bila vedno odprta, Bog vedno zgrešil in šel mimo. Spraševala sem mamo, brate in sestre, kje je Bog, ko nam je bilo hudo. In -ali moramo mi plačevati grehe svojih staršev in drugih? In danes? Danes se tega ne sprašujem več in tudi iščem ne več. Vse, kar sem iskala dolga leta, sem našla. Našla sem nekaj dobrega v sebi, nekaj malega moči in volje pomagati vsem, ki so pomoči potrebni, našla sem željo in moč razveseljevati sebe in svoje najdražje. Našla sem nekaj, za kar se mi zdi, da bi lahko bilo tudi to, o čemer govorimo. Našla sem željo po branju Svetega pisma in razmišljanju o njegovih naukih, našla sem voljo in moč učiti dobrega vse, ki me želijo in hočejo poslušati. Je to Bog?
Pozdrav,
Marija
Dan Jani! Poslušaj…vsaj malo…osebno bo. Nisem verna žal, ker me niso doma tako vzgajali. Pa ne pogrešam, ne krsta, ne birme, ne cerkvene poroke…Zguba časa. Vsaj zame osebno. No, totalni ateist pa tudi nisem. Imam neko svojo vero, ki ji žal še niso iznašli imena…Recimo, da verjamem v neko nadzemeljsko Bit, prabit…imenuj jo Bog…to ja. Pa na moč me mikajo slovenske cerkeve, skoraj vse. Toko iz umetniškega navdiha…vse so lepe…ali pa preko naših meja…Sv.Peter v Veneciji, Firence, Rim…odkrito me navdušujejo tudi džamije…res. Bi si na moč želela imeti toliko denarja, da bi z lahkoto odpotovala v Indijo in si ogledati Tadj Mahal…pa vsa kitajska svetišča in templje…žal ne bo možno. Moje osebno mnenje je, da mora vsak človek imeti svojo cerkev…tempelj…kjer koli…v srcu, na svoji gori…v glavi… Ni pomembno. Vse ostalo, krščanstvo in naša duhovščina, pa odpustki…vse to pa je ena sama velika prevara. Kako je sploh mogoče, da ljudje v to verjamejo…grešijo in dobe odpustek. Le kako? In na koncu…ko pride zadnja ura…bomo vsi, prav vsi stali pred nebeškimi vrati…za svoja dobra dela se ve, kaj sledi…Potrkali bomo na nebeška vrata (Bob D.)…in čakali…V to sem prepričana. V to verjamem. Vse ostalo je samo stvar filozofije. Vedno dobi človek tisto, kar si zasluži…včasih, mu mogoče vera v Boga pomaga preživeti hude ure na zemlji…mu daje moč in oporo. Ne vem. Ne obsojam, ker tudi nimam te pravice…vsak ima možnost lastne izbire…tako pa je moje mnenje.
To sem ti želela napisat, Jani!
Lep sončno jesenski dan!
Angel
JE , TUDI TO !!!
Ce je res , kar so nas ucili pri verouku , potem je Bog povsod , tudi v nas , zato ga castimo ze s tem , ko smo !In ali ni to nase ljubo stvarstvo ena res cudovito okrasena katedrala ?
Pogledam svojo puncko , obe pravzaprav , dva velika cudeza , kaj mi je potrebno dokazovanje Boga , kaj mi je potrebno drdranje obrazcev pri masi , poljubim moja cudeza in sem se dotaknila Boga Pa ce mu potem se cisto sama , v svoji dusi recem HVALA – a ni to dovolj iskrena in najpopolnejsa molitev !
lp a.
Lepo Angel. Načeloma podpiram oz. odobravam vse vere tega sveta. Vse dokler ta vera ne pripelje na eni strani do vojn in travm, na drugi do nemoralnega bogatenja “božjih” poslancev (cerkev), hinavščine in hujskanja… Dokler človek sam v sebi veruje v nekaj dobrega in lepega, toliko časa ta vera ni pokvarjena… Ko pa začne človek o tej veri govoriti drugim, pa naj pri tem uporablja božje poslanstvo, hujskanje, zapovedi ali kar koli drugega, kar drugo osebo navede na to, da začne “verovati” v nekaj, kar je nasprotno njenemu prepričanju…. Takrat pa to zame ni več vera. Takrat je to zame samo še ubijanje človeka v človeku, vojaški dril….. Takrat vera ni več sama sebi v namen… Takrat vera postane orožje…. To p aje hudo, hudo….
Pa lep, sončen dan, tewbi Angel in vsem ostali na tem forumu
Jani