koliko porabite na mesec?
ZA IR:
Veš kako, meni pač ne pomeni toliko tisti ali oni sir ali jogurt, on pa zadeve res obvlada, pa saj ne kupuje samo tisto, kar je na akciji (so jogurti, ki jih naša družina ne prebavlja, pa če bi bili zastonj), pač pa – če je tisto na akciji, vzame več, sicer pa v mejah normale (imamo pa več ljubih stvari, ne le eno vrsto jogurta, k sreči, eden od njih je vedno na listi cenejših). Pa seveda se crkljava tu in ta z gorgonzolco, pa tatarcem ampak na splošno pa je kar varčen…. ampak, ker je meni pobiralo živce, ko sem sama hodila v štacuno in mi je potem ON postregel z argumenti (tehtnimi, priznam), kje sem ga pokronala – ker meni daj 10 jurjev in me pošlji v štacuno, pa njemu, pa ti garantiram, da bom jaz imela 1 vrečko polno on pa 2 za isti denar – pa sem se odločila nekaj _ koliko rabiš na mesec od mene? 25 jurjev? IZVOLI. In imam on čez nabavljanje, jaz samo denar dam, Hladilnik imamo vedno poln, tudi s crkljarskimi stvarmi…
meni tisti 2 stvari zraven k spisku ne povzročata težav, ker razen mleka tu in tam ne grem kupit nič. Edino, kar sem ga moral naučiti je, da imam raje 3 vrste sadja po 1 kilo doma kot 1 vrsto sadja, pa tega 3 kile… evo, to je pa meni del kvalitete življenja, da imam bogato izbiro sadja, ostalo mi je v bistvu stvar navdiha…
Tudi midva sadje večinoma kupujeva na tržnici, ker je ceneje. Edino kar kupujem jaz je kozmetika, ker je pa tam, priznava, trot.. tako da za mehko kožo in čisto perilo skrbim jaz.
In mislim, da je prav tako, kot sva se zmenila – ker tako resnično prihranimo veliko, meni pa je prihranjeno tudi njegovo živciranje glede mojega neracionalnega nakupovanja… njemu je to izi – pa naj dela.
Tudi sama si želim, da bi lahko šla nekoč v trgovino in ne razmišljala ter kupila le tisto, kar mi blazno paše. Ampak trenutno je na prvem mestu najina hiška, zato moram jaz malo kontrolirati zapravljalsko žilico. In to jo najlažje tako, da pač ne kupujem. Se pa ne čutim prikrajšana, zase vedno poskrbim, jasno. K sreči. Če bi se, ne vem, kako bi midva z možem vozila. Ker on je pa res mahnjen na primerjanje cen.
METULJČICA:
Mi smo sicer na deželi, a le toliko: peteršilj imam v lončkih, prav tako ostale začimbe, letos sem imela v lončkih celo blitvo. Mi sicer imamo zemljo, a je je približno 20 cm na skalnati podlagi, tako da si vrta do sedaj nisem mogla omisliti. No, zdaj nekaj delamo na tem. Torej – osnovne začimbe, denimo tudi česen, lahko gojiš v lončkih na okenski polici – sem jih tudi v času, ko sva bila še v LJ v bloku. Kot predlog, morda?… Mi pa tudi ne hodimo kaj veliko v kino, razen za zelo dobre filme (ostalo pokrijejo DVix), ven pa ne hodimo jest, ker čez teden oba jeva v službi, čez vikend pa mi tako paše, da on skuha, ker je res mojster kuhalnice… imaš pa prav, če ne načrtuješ posebej, lahko imaš blazno velike dohodke, pa pač tisto zapraviš…
PIKAPOLONCA:
Ne, ne gre za tako velike zadeve, morda za kakšno kremo ali piškote (mene pač vedno povleče lepa embalaža:). Mikrovalovke in toasterja pa nimamo. 1. mož noče imeti, meni pa se ne zdi življenjska (so nam jo ponujali moji, ko so se selili, pa nisva hotela vzeti), drugo pa ne rabimo, imamo krasen žar v pečici… bi pa (OBA) imela pekaš za kruh, ampak ni prostora v naši kuhinjici… ko bomo veliki, pa morda…
Lp
T.
Hm, pri naju je pa takole:
HRANA:
pri plači vsak odšteje 40.000 in jih dava v poseben fond, namenjen za hrano (včasih sva dajala vsak 30.000, ampak je potem vedno kakih 5 jurjev zmanjkalo). No, in iz tega fonda črpava ves mesec. Če nimava obiskov (takrat gre piva in kakšnih prigrizkov), ta vsota zadostuje. Včasih (npr. ta mesec) še ostane kakšnih 5 jurčkov do petega (plača) in si potem iz tega fonda za bencij vzameva. Imava nekako dogovor, da če iz tega fonda kaj prišparava, potem kupiva nekaj za skupno rabo – npr. rjuho ali kaj podobnega.
Aja, pozabila sem povedat, da gre iz tega fonda tudi za prašek, mehčalec, toaletni papir, šampon (kakor kdaj sicer – včasih si ga jaz npr. kupim v Mullerju) in te zadeve. Skratka, vse kar potrebujeva skupaj.
No, ko si omenila sire, ti so res dragi. Jaz kupim vsake toliko Livado ne pa neke francoske sire. Tudi pri čistilih se da prišparati. Ne kupi vse kar vidiš. Otroška hrana je tudi draga. Moji jejo doma kuhan pudink, pa gres na mleku, jogurt, sezonsko sadje (ki je poleti poceni) drugo pa skoro vse kar mi. Meso kupim pri kmetu četrtino in si denem v skrinjo pripravljene vrečke. Doma imamo vrt na katerem pridelamo vso zelenjavo, tako je NIKOLI ne kupujem. Pozimi jemo motovilec, ki se pri nas obdrži, pa grah in šinačo iz skrinje, no mogoče kupim kakšno cvetačo ali endivijo pozimi. V trgovino grem 2 do 3 x na teden, ker če grem večkrat tudi mene premamijo nepotrebne stvari. Kruh a nikoli ne zavržem. Jemo tudi 3 dni star (je bolj zdrav) ali pa naredim drobtine. Luči za seboj ugašamo, vode ne natakamo brez veze, po telefonu smo kratki, po GSM še bolj. Imamo tudi 1 mačko.
Tudi pri nas se samo makaroni ne poznajo – če pa damo še zraven olivno olje (no resnica je, da ga mi res veliko porabimo, ker nič drugega ne uporabljamo, ne navadnega, redko bučnega, zato ga na nakup kupimo okoli 8 do 10 l), pa parmezančke, pa salaminčke, se pa nakup v Italiji pozna. Če bi to kupili pri nas bi bilo… svinjsko drago. ja, prej sem pozabila še te narejene omake – pesto genovese, pesto siciliana, pesto calabriese… te mi kupujemo v It. prav tako.
Seveda je stvar posameznika, ne boš zaradi 3 vrečk makaronov hodila v It., jasno.
Kaj pa denimo – da bi en mesec VSE (četudi za mleko in kruh) račune hranila in videla, kakšno nakupovalno politiko imate in o kakšnih količinah nakupljene hrane dejansko govoriš… ker porabe v družinah so različne, jasno. Tako bi pa videla – za kaj dejansko vse gre…
Koliko hrane pa “zmečete” stran? Denimo – pretečeni roki, skuhano preveč itd. … mi smo to zelo zracionalizirali, ko smo začeli “polagati račune” in analizirati porabo v družini. Res se splača. razen, če nisi tako kot IR (ki jo čisto razumem), da ima to za svojo “svobodo”, samo potem ne moreš stroškov manjšati, če ne spremeniš “nakupovalnega načina”.
T.
Parmezana ne uporabljamo, ker redi, od omak samo paradižnikovo, in tudi mi vse delamo na hladno stiskanem olivnem olju, in drugega sploh nimam. Vsak dan pojemo dve veliki skledi solate, in tu si res privoščim različne variante: motovilec, zeleno, male paradižnike, koruzo, fižol,….. in pa uporabljam od sirov samo mocarelo in samostanskega. To so zadeve, ki jih je res treba kupovati na nekaj dni, ne moreš kupovati na zalogo. Sokov sploh ne kupujem, poleti kakšno pivo, sedaj pijemo vodo, jaz jo mešam včasih s cedevito in vodo iz pipe.
Ne kupujemo salam, namazov, konzerv, razen kakšno konzervo prebranca… Kar se pa tiče metanja hrane stran, sem pa danes res naredila revizijo v kuhinji, ker sem našla molje v rižu (sveže kupljenem) in sem vrgla stran ta riž in pa nekaj začim, ki jim je potekel rok uporabe. Drugače se ne spomnim, da bi metala hrano stran.
Opazila sem, da dam veliko na tržnici za sveže sadje in solato, čeprav ne kupujem jagod pozimi. Očitno veliko jemo :))))
Še en trik za varčevanje, če ste ljubitelji muslija in žitaric in stročnic, jaz vse nakupim v žitovi diskontni prodaji. Samo pri misliju prišparam cca 25% na kos.
Tudi pri nas delali kalkulacijo in predvsem zaradi makaronov in domače zelenjave sedem članska družina porabimo za trgovino (hrana, čistila, osnovna higiena) v povprečju manj kot tromestno številko (v tisočih seveda) na mesec in je vštet še osmi član, pes, ki dejansko je samo konzerve. Sem ne štejem osebne (drage) kozmetike…after shave, specialne kremice. Nakupujemo s seznamom, enkrat na mesec, čez teden cca 2-3krat in to največ nanese, pa kupimo le kruh, kak jogurt in morda meso/ribe za vikend kosila. Če bi se še bolj striktno držali pravil, ki smo si jih postavili bi verjetno lahko privarčevali še 10-15T. Pravila se zgolj nanašajo na trgovine kjer kupujemo.
Seveda pa moramo biti pozorni tudi na to, koliko jemo doma. Mi zaenkrat jemo vsi vse obroke doma, nič v službi, šoli vrtcu (še nismo prišli do tam :))).
Tudi moja pikica ima raje Frutek kot sveže nastrgano sadje, ampak jaz se ne dam. Prvič so te kašice predrage, drugič pa malo poglejte sestavo (od škroba kot gostila naprej…). Kar naj se punca navadi jesti sveže in bolj zdravo!
Nisem vsega brala, ampak se kar strinjam z nikanze in Titi: čimveč narediš doma, toliko več prihraniš. Hipp, Frutki ipd so pri nas samo za res hudo silo, kašice 95% delam vse sama. Vsak dan je na mizi tudi za naju z možem vsaj en topel obrok. Pomfrija ipd ne kupujem (tudi sicer je sila redko na mizi), menda ga še v življenju nisem. Pojemo pa ogromno sadja in zelenjave, ne glede na sezono, vedno pa gledam na kvaliteto. Kakih vodenih jagod januarja zagotovo ne kupim. Sami žal nimamo vrta.
Čistili imam 2: eno univerzalno za vse gladke površine in eno za keramiko. Pa seveda za pomivat posodo in en WC-vložek. Če čistiš redno, ne rabiš ne vem kakšnih odstranjevalcev vodnega kamna, pa maščob, pa izrednega sijaja, pa čudovitega vonja, pa takih, ki vse naredijo kar sami. Figo! Vsako rabi roko za drgnit! Če to delaš redno, ni panike. Vsako tako “mega” čistilo je cca 500 SIT.
Da skrajšam; za hrano gre pri nas za 2 odrasla + 1o mesečni smrček cca 100 jurjev. Največ nam odnese zelenjava ter sadnje, potem olivno in arašidovo olje, ki ju edina uporabljamo, ostalo je pa mleko in mlečni izdelki, mulčkova Humana, meso in kozmetika, kamor paše 1 paket (trenutno SParovih) plenic mesečno, ostalo preguramo s tetra. Kozmetike razen mila in deodorantov ne pokurimo pretirano, jaz kako kremo za obraz vsak drugi mesec, pa pralni prašek – to je to. Mulček ima tudi samo oljno kopel in kremo za veter od DM. Pa hladilno mazilo ali bepanthen.
Žal pa nam najemnino odnese ogromen del dohodka, kasneje ga bo odnesel kradit, tako da jo tudi mi izpod 300 jurjev ne odnesemo!!!
Jaz čisto razumem “ir”,
po vseh letih šparanja in gledanja na tiste najprej dinarje, pol bone, pol pa tolarje, je meni tudi to pojem “bogastva”. Da grem v štacuno in si kupim Tolminca, kambozolo ali pa kak dimljen sir. In ga z guštom pojem. In še vedno imam malo slabo vest, da kupujemo pivo, da pijemo tudi kupljene soke, da imamo doma kakšno boljšo čokolado in še najbolj me zvija, ko se nam kaj pokvari. In seveda se nam in mi je jasno, da nismo izjeme.
Ampak zgleda, da ko enkart doživiš kako “stabilizacijo”, da to ostane kot posledica in da imaš take stvari potem vedno za hohštapleraj.
No, potem pa se potolažim, in si rečem, da zase pa razen tega razkošja v hrani ne porabim kaj dosti – malo kreme za faco, kakšno bolj dišečo žajfo, ki jo potem nucam 2 meseca, kakšno sladkarijo. Oblačila in obutev – ko res rabim ali pa sem res na smrt naveličana stvari, ki jih imam. In pika – frizer največ 2x letno, kozmetičarka, pedikerka, maserka in stilistka – 0x letno, posedanja po kavicah 1xmesečno, pa tu “not prinesem”, he, he.
Ampak, ko bom velika in bogata…..
he, heh, heh, kot bi brala našo “finančno kroniko”! Pri nas je sicer obratno, moj mož je tiste vrste “kupi v prvi štacuni, naj stane, akr hoče, samo ne me gonit okrog”, jaz sem pa bolj s tvojim v žlahti. In tudi mi prakticiramo Italijo (Udine) cca 1 x na 4-6 mes za šoping, kot ga opisuješ ti. Običajno se avto kar po podvozju priplazi nazaj in zaloge zdržijo vsaj nekaj mesecev (min 3 , max 6) Olivno olje, tune, moka itd je vsaj polovico cenejše, 1 kg soli recimo stane tam natanko 19 SIT -jodirane, fino mlete. Da o konfekciji in obutvi predvsem za otroke sploh ne govorim.
Plenice in hrano za tamalga hodim iskat v Avstrijo, nas pa “prehranjujem” v Mercatorju, ker se mi gužva v Šparu in Leclercu gravža.
To me vse skupaj spominja na (večino ljudi) generacije naših staršev. Ker so doživeli pomanjkanje v svojem otroštvu in mladosti, so za vse življenje ostali obupno šparavni. Vedno je treba za nekaj šparat, prvoščit si minimalno (pa še to le, če je “znižano”) – pol pa je vsekor potrebno imeti občutek krivde. Ko postane to način življenja, se ljudje še samo koncentirajo na šparanje. Ko vidijo nekaj lepega na polici (ali potovanje… ali izlet) si rečejo, da to itak ni za nas.
Zdi se mi varčevanje smiselno, dokler je smiselno. Sicer pa življenje mine le ob preštevanju cvenka v nogavici. Osebno sem bolj za to, da se kaj naredi na dohodkovni strani.
Pozdrav!
taka boljša kvaliteta življenja in gledanje na zapravljanje je možno samo, če nimaš situacijske brige pod soncem – če pa šparaš za bajto ali kaj podobnega, pa drugače kot to, da gledaš, kje in kako zapraviš, ne gre… no, razen če špilaš loto. In če pač ne paziš, možnosti, da bi si kvaliteto življenja izboljšal ne bo, bajta se iz sanj ne bo postavila…
Pa še garantiram ti, da veliko več zapraviš kot tisti, ki pazi kako kupuje – ampak, vprašanje je – ali je to pomembno? Za tistega, ki pazi in želi varčevati, gotovo je, za tistega, ki mu ni treba, pa se zdi primerjanjen cen bedarija in slabša kvaliteta…
treba je gledati tudi na zastavljene cilje, ne le na kvaliteto poti. Mi smo trenutno na makadamu… ampak sanje se uresničujejo. Ko pa se bodo uresničile, bomo pa tudi mi malo bolj brezskrbni pri nakupovanju…
aja, zunaj pa še vedno ne bom jedla. Ker se mi zdi moževa kuhna boljša..
T.