Z partnerjem sva skupaj osem let, od tega živiva skupaj približno šest let pri mojih starših. Oz. sva živela, dokler se ni on pred 10 dnevi odločil, da se vrne domov. Kakšen šok je bil to zame….

Težave so se začele pojavljati kakšne tri mesece nazaj, ko se je začel partner odtujevati. Vse sem pripisala njegovi utrujenosti (polg službe tudi študira in hišo gradiva). Tudi pogovora v tem času ni bilo na pretek, saj se je on vračal zvečer domov in po cca. dveh uricah od utrujenosti zaspal.
Kot razlog njegovega odhoda stran od mene, je navedel ta, da mu ni več do intimnosti in sploh do dotikanja z menoj.

Kaj naj to pomeni…nekje sem zasledila, da te težave nastanejo zaradi preobremenjenosti. Je to res?

Odkar sva narazen se vsak dan slišiva (se normalno pogovarjava o vsakdanjih stvareh) in tudi občasno vidiva (brez dotikov).

Zelo rada bi rešila najino zvezo, ampak kako? Bojim se tudi, da se bova zaradi odaljenosti sčasoma odtujila in bo težje priti nazaj. Predlagala sem mu tudi, da greva nekam sama za par dni, pa trenutno noče.

Pa še to: druge ženske nima (sem ga vprašala – je zanikal, pa tudi verjamem mu to), otrok tudi še nimava.

Prosim za mnenja in pomoč.

Pozdravljeni!

Težave, ki jih imata s partnerjem, ne morejo biti posledica preobremenjenosti. Napisali ste samo, da je partner odšel, ker mu ni več do intimnosti in dotikanja z vami. Ne vem, kaj je partnerja pripeljalo tako daleč, ga je pa dokaj lahko razumeti, da se ga je to dotaknilo in zbegalo. Sploh, če je prej smisel vajine zveze videl predvsem v spolnosti. Če je bilo tako (?), potem se je seveda vse skupaj moralo enkrat ustaviti. Lahko je razlog tudi kaj drugega, tako da bi raje nehal ugibati. Dejstvo je, da se je partner odločil, kot se je, da ima do tega pravico in da je to treba spoštovati in se s tem na nek način sprijazniti, pa naj vam bo še tako težko. Partner je stisko, v kateri se je znašel, ko mu je prenehala želja po intimnosti z vami, poskusil rešiti z odhodom. Ali je s tem res kaj rešil, bo pokazal čas. Do takrat pa ne morete kaj dosti več, da počakate, kaj se bo vaš partner odločil. Sicer bi vam priporočil, da dokler se morda ne odloči drugače, sprejmete njegovo odločitev in z njim prekinete vse stike, zavedam pa se, da je to precej lažje napisati kot narediti. Partner v tem trenutku (seveda, če res ni zadaj druga ženska) predvsem rabi mir. Da se zbere, umiri, preveri kaj se v njem dogaja in zakaj. Lahko se seveda zgodi, da bo na koncu ugotovil, da vas ne pogreša dovolj, vendar te možnosti ne boste prav nič zmanjšali s tem, če boste silili vanj in »poskušali rešiti vajino zvezo«. Vajine zveze namreč ni več, saj je partner odšel. Dokler si ne premisli, žal ni kaj reševati. Če z njim ne morete ali ne želite povsem prekiniti, potem se predvsem poskušajte odkrito pogovoriti, kaj ga je motilo, kaj mu je manjkalo. Živela sta pri vaših starših, morda je kaj povezano tudi s tem. Ne ugibajte, vprašajte! Pri tem pa ne krivite sebe, saj je odločitev njegova, njegova pa tudi odgovornost zanjo. Če bo že kaj pomagalo, je to izključno odkrit pogovor. Upam, da si ne želite, da partner pride nazaj samo zato, ker ga bo preveč zvila samota.

Do takih ali še hujših kriz v »intimnosti in dotikanju« pride v vsakem odnosu. Razlogi so sicer različni, običajno pa so skriti v pomanjkanju čustvene komunikacije med partnerjema. Če se ta ustavi, se kmalu ustavi tudi intimnost/spolnost. So pari, ki te krize premagajo in pari, ki jih ne preživijo. Dokler se partner ne odloči, da se je skupaj z vami pripravljen prebijati skozi to krizo, lahko poskusite poskrbeti predvsem zase. Če boste to vsaj malo zmogli, boste naredili največ, kar lahko, da se vajina zveza čim prej nadaljuje ali pa konča, kakor je pač za vaju bolj prav. Upam in želim vam, da pa ne boste čakali kar v nedogled. To bi bila pri vsem tem še daleč najslabša rešitev.

Lepo vas pozdravljam

Se strinjam z gospodom Gašperlinom.

pogovori se z njim in vedi, da za njegov odhod ti nisi kriva. Prav tako ne verjamem, da je odšel zato, ker bi bil preobremenjen.

1. Še noben moški ni priznal, da ima drugo žensko
2. Ko se močno zaljubi v drugo žensko, čuti njene dotike tudi ko ni z njo, zato se z uradno parnerko ne more več dotikati.
3. In seveda, vse to je preobremenjenost, zato se raje umakne v svoj kot in sanjari o svoji novoodkriti ljubezni, še raje pa se dobiva z njo.
4. To so izpovedi zaljubljenega moškega v uradni zvezi, ki se mi je izpovedal.

Aneja, to kar ti navajaš je pač samo en osamljen primer. Hkrati pa lahko spijo tudi s svojo ženo. Verjemi, poznam take. In tudi na tem forumu so že bile te teme.

Moje mnenje je tudi, da ni edini razlog preobremenjenost. Pusti mu čas. Če tudi ga kličeš vsak dan ali ga pustiš pri miru bo isto. On se je odločil ta trenutek, kako bo, pa čez mesec, dva boš pa izvedela tako ali drugače.

Hvala za nasvete.

Zakaj dvomim, da ni druge ženske????…Ker je vedno po službi takoj prihajal domov, med vikendi sva bila skupaj ali pa je delal pri hiši…

Najbolj me pa pri vsem tem moti, da še nikoli ni rekel, da je med nama dokončno konec in vedno trdi da bi tudi on rad, da se stvari spet uredijo… Po drugi strani, pa ne naredi veliko, da bi se to stanje popravilo. No, pa tudi skoraj vse svoje stvari ima še vedno pri meni.