Stara sem 32 let. Zadnje case opazam, da me alkohol pomirja in tako sem dobila navado zvecer preden oddidem v posteljo (po vecerji) piti alkohol. Ugotavljam, da mi pase kaksen kozarec vina, da me sprosca in zmanjsa stres, ki mi ga pogosto povzroca sluzba. Alkohola cez dan ne pijem, zvecer ali pa v druzbi pa kar rada posezem po kozarcu vina. Zgodilo pa se je tudi, da sem v nekem posebej stresnem obdobju po vecerih popila tudi po pol steklenice vina, da sem se umirila in zaspala. Bojim se, da sem sla preko normalne meje in da zacenjam v vsaki stresni situaciji posegati po alkoholu. Se enkrat poudarjam, da v sluzbi nikoli ne pijem nicesar in da sem cez dan trezna, le zvecer mi pase, ce sem v druzbi ali ce se nikakor ne morem umiriti. Hvala za odgovor.

Zaskrbljenost, zaradi katere ste napisali vprašanje, je eno tistih čustev, ki nas (če ni pretirano), opozarja na nevarnost. Fino je, da ste tej zaskrbljenosti prisluhnili ob pravem času, ko se lahko na situacijo odzovete na način, ki bo preprečil nevarnost odvisnosti.
Čeprav v vašem primeru še ne gre za odvisnost, bom vseeno napisala kriterije odvisnosti. Da rečemo nekomu, da je odvisen od alkohola, obstaja več kriterijev, od katerih morajo veljati vsaj trije:

1. Oseba zauživa alkohol v večji količini kot je to na začetku nameravala početi.
2. Ne more prekiniti ali vzpostaviti nadzora nad zauživanjem alkohola.
3. Potrebuje vedno večjo količino alkohola, da bi dosegla podoben učinek kot na začetku.
4. Zaradi alkohola opušča pomembne socialne, delovne ali rekreativne dejavnosti.
5. Oseba nadaljuje z zauživanjem alkohola, čeprav ve, da ji to povzroča resnejše socialne, psihološke ali telesne probleme.
6. Pojavijo se simptomi abstinenčne krize (oseba ne more biti več brez alkohola, čuti slabost itd.).
7. V trenutkih, ko bi morala opravljati svoje vsakodnevne dolžnosti (služba, skrb za otroke in družino ipd.), je ali pod vplivom alkohola ali čuti znake abstinenčne krize.
8. Oseba alkohol zauživa že samo zato, da bi preprečila abstinenčno krizo (ne več zaradi užitka, kot na začetku, ampak zato, da sploh lahko “normalno” funkcionira).
9. Velik del svojega življenjskega časa porabi za pridobivanje sredstev za alkohol oziroma za zauživanje alkohola.

Omenjene značilnosti trajajo najmanj mesec dni oziroma se vztrajno ponavljajo v daljšem časovnem obdobju.

Kljub temu, da v vašem primeru (še) ne gre za odvisnost, vam priporočam, da se naučite sprostiti se, umiriti in se zabavati v družbi na drugačen način, brez alkohola. Zdaj to še lahko naredite, ker imate svoje življenje še pod nadzorom. Kasneje bo to vedno težje. Poskusite se o svojem stresu, ki ga doživljate, pogovoriti s človekom, ki vam je blizu. Lahko pa o svojih težavah spregovorite tudi na forumu.

Strinjam se z napisanim, le nekaj me zmoti na koncu. Menim, da pri vsakodnevnem večernem pomirjanju z alkoholom (pa čeprav samo s kozarecem) že gre za začetno psihično odvisnost. Dokler ostaja občasno večerno popivanje samo družaben dogodek, je to še dokaj v redu (nimam nič proti temu, da se enkrat na teden nekdo v gostilni poveseli z dobro hrano in izbranim vinom), ko pa začne nekdo praktično vsak dan, zvečer, po službi sproščati nakopičeno slabo energijo tako, da nekaj popije in mu alkohol daje prijetne občutke varnosti, je to lahko (beri: ponavadi je tako) začetek kasnejšega alkoholizma. Če na začetku ne opraviš s svojimi tesnobami, boš za kasnejšo potešitev le teh potreboval vedno večje količine omame. Alkohol ustvarja hitro toleranco in fizično odvisnost. Razvije se kvartalna odvisnost v kateri za določen čas prenehaš s pitjem, vendar se kasneje vedno znova vračaš v iluzorni svet. Kolikor vem, je problem o katerem je spregovorjeno v tem topicu prva stopnja izmed štirih stadijev, ki vodijo v alkoholizem: najprej vsakodnevno pitje za lepše, boljše počutje. Potem se pitje prikriva, oseba se svojega početja sramuje in sama sebi laže, saj že čuti, da svojih dejanj ne more obvladovati. Nato pa bum: še preden se dodobra zaveš svojih dejanj, sledi kronični stadij v katerem oseba več ne morem skrivati opitosti in jo pogosto izraža tudi čez dan. Na koncu pride tako daleč, da mora oseba zadrževati določeno vrednost alkohola v krvi, sicer je kaos. Če prekine s pitjem, se pojavijo znaki odtegnitve, da o asocialnosti osebe, ki je že tako daleč, sploh ne govorim. Nikomur ne bi rada moralizirala, niti nikogar strašila, dejstvo pa je, da začetnim fazam odvisnosti stroka in neposredno vpleteni ne posvečajo dovolj pozornosti. Ne glede na to, za kolikšne količine gre (na začetku je to resda lahko samo kozarček vina vsak večer). Ko droga dobi pomen medikamentacije, je to problem.

Draga Lara
Mogoče bi ti Anonimni Alkoholiki znali iz njihovih izkušenj kaj povedati. Jaz hodim v ‘sosednjo’ skupino Al-Anon za svojce in prijatelje alkoholikov in sem se v času obiskovanja skupine naučila zelo veliko – predvsem o sebi.
inf: http://www.aa-drustvo.si
urnik srečanj avt.odz. 01 433 82 25
Srečnih 24 ur ti želim

Draga Laura
Mogoče bi ti o tem kaj več lahko povedali na srečanjih Anonimnih Alkoholikov.
Informacije dobiš na
http//www.aa-drustvo.si ali avtomatski odzivnik 01/43 38225
Srečnih 24 ur ti želim

March

Ne strinjam se z vsem napisanim ga.Mateje Erjavec. Moje mnenje je, da vsaka redno popita količina alkohola za potrebe sproščanja ali za bolše funkcioniranje pomeni odvisnost.
Opisane navade ga.Lare za moje pojme pomenijo odvisnost.Strinjam se, da mora takoj o tem
spregovoriti z svjcem in problem zaupati osebnem zdravniku.Saj odkrito spregovoriti o tej težavi je prvi in težek,vendar velik in pomemben korak. Ne pozabimo, da opijanje pomeni samo beg od realnega sveta medtem ko problemi ostanejo in nas jutri pričakajo.

Pozdravljeni,

tudi sama imam podoben primer kot je opisan na začetku. Pravzaprav skoraj vsak dan popoldne oz. zvečer zaužijem 2-3 dcl vina. Ponavadi najraje, ko sedim na terasi ali pa kuham. Ko pojem, mi več ne paše in takrat neham. Zaradi alkohola ne zanemarjam nobenih svojh rednih aktivnosti (imam družino), sem zelo aktivna, vglavnem ni nobenih posledic zaradi tega. Šla sem skozi naštete točke v odgovoru ge.Mateje Erjavec in se ne najdem niti v eni točki. Tudi če se odločim, da ne bom pila ali pa alkohola doma zmanjka, ni noben problem. Je pa toliko bolj fajn, če dobim kakšen kozarček.

Povedati moram tudi to, da sem že od nekdaj imela zelo visok nivo, pri katerem sem čutila pijanost – skorajda na nivoju, ki ga imajo moški. Z drugimi besedami: prenesem precej več kot običajna ženska, že od vsega začetka – torej najstniških let.

Zato me zanima, ali to vseeno kaže na kakršnokoli odvisnost? In še bolj pomembno: ali me pri tej količini lahko resno skrbi za moje zdravje?
Prepričana sem, da imam “odvisnost” pod kontrolo, saj sem precej trdnega značaja in ponavadi cilje dosežem. Bolj me skrbi ta zdravstveni vidik….

Hvala in lep pozdrav.