"kolega"
No, da povem svojo zgodbo kako sem postala ljubica.
Po dolgoletni toksični vezi (na srečo brez otrok) in po manipuliranju, sem se odločila, da bom samska. Da bom živela življenje točno tako kot mi bo ustrezalo. Nobenih manipulacij več. No, pa sem se spet znašla v neki taki situaciji. S tem moškim se poznam že leta. Vedno se imava super, vedno je bilo noro, vzburljivo, zabavno. Imava skupne hobije preko katerih sva se spoznala. Vmes sva prekinila stike, ko sem bila v vezi. Tudi hobije, službo, družino in prijatelje sem zanemarjala zaradi bivšega, kar poskušam nadoknadit dokler sem sama. On je zaseden že ves čas in meni je to po eni strani ugajalo, ker si veze nisem želela, sexa za eno noč pa še manj. Njegove ni veliko doma, mene pa pred njegovimi niti ne skriva. Vsi vedo kaj se dogaja, razen nje. Na začetku tudi meni ni bilo mar za njuno razmerje, sem si želela le neke občasne pozornosti, kakšnega izleta, novega doživetja, znanja in malo zabave, zdaj je pa to preraslo že v nekaj stalnega. Vidiva se že skoraj vsak dan.
Problem je, ker enkrat govori eno, enkrat pa drugo in niti ne morem ugotovit kaj sploh razmišlja. Enkrat bi imel obe, enkrat bi končal z njo, drugič bi potoval z njo in živel z njo, enkrat pa naj bi se navezal name. Enkrat mi pravi “boš že našla nekoga”, in drugič “zdaj ne rabiš nobenega”.
Definitivno bi rada našla nekoga stabilnega, ampak ga žal ne najdem, niti nimam časa spoznavat ob tako “zahtevnem kolegu”, ker vsakič, ko rečem, da se dobim s kom se mi zdi, da postane malo ljubosumen in na dan privleče res mamljiv plan (skupen hobi). Želim si družine, pa imam tako slabo samozavest, da me je strah, in sram začet kaj novega, resnega. Po zadnji vezi se niti ne počutim, kot da bi lahko bila nekomu dobra žena ali pa dobra mati, čeprav sanjam o tem kako bi skupaj z otroci kuhali, se igrali in smejali, kako bi jih tolažila, spodbujala in učila. Tudi on pravi, da bi rad isto, pa njegova preveč dela. Njegovi me enkrat postrani gledajo, drugič pa bi radi imeli vnuke. Čudno je vse skupaj, vem. In vem, da sem sama kriva, da sem se spustila v to. Vem tudi, da iz te moke ne bo nič resnega, in me po malem izkorišča, da se ne bi počutil sam, ko nje ni. Boli pa še vedno ko jo omeni, ko vem da sta skupaj, ko vem da, ko sem z njim, njo zanemari in jo s tem nekako rani. Sam pravi, da je življenje prekratko, da bi vedno nekoga čakal, ampak pri njej še vedno vidi neko stabilnost. Mogoče ga je strah, da ne bi na koncu ostal sam?
Kakšne so vaše izkušnje? Kako ste prekinile tiste dodatke, kjer je sicer bilo v prvi vrsti prijatelstvo? Ste prekinili stike in je bilo to to? Lahko sploh ostaneva samo prijatelja? Kdaj ste se odločile odit iz takega “razmerja”?
Je sploh lahko nek sicer super moški, s katerim imaš lahko vse to, in ne vara? S katerim je življenje dokaj enostavno? Ki ti v vezi še vedno daje svobodo (hobiji, služba), in ni ljubosumen na vsakega moškega prijatelja, sodelavca? Verjetno se taki najdejo samo zasedeni, ane?
Ta moški mi je predvsem všeč, ker vedno lahko kaj ustvarjava, delava skupaj. Jaz se pa zelo hitro zdolgočasim, če se kaj ne premika, ne dogaja. V vezah tega še nisem doživela. Zabave skoraj da ni bilo, moji hobiji so jima bili odveč, delalo se ni nič. Zato me je strah prekinit in it v novo vezo.
“Je sploh lahko nek sicer super moški, s katerim imaš lahko vse to, in ne vara? S katerim je življenje dokaj enostavno? Ki ti v vezi še vedno daje svobodo (hobiji, služba), in ni ljubosumen na vsakega moškega prijatelja, sodelavca?”
Takega najdeš, ko je star med 18 in 26 let, potem se večini odprejo oči in dojamejo pravila in možnosti, ki se jim ponujajo v medspolni dinamiki.
Tisti, ki pa se v teh letih vežejo pa ne spregledajo, ali nikoli, ali pa šele ob ločitvi in potem jim ženske rečete “poškodovana roba”. 😉
Seveda obstajajo ljudje, ki izpolnjujejo zahtevano.
Samo ne bo vam privlačen, niti vi njemu.
V vašem post-travmatskem stanju niti približno ne morete pritegniti osebo, ki ji je do odkritega odnosa. Zmorete le na/pol odnose. Ne nevarne za vas, za kakršnokoli iskrenost. Zato ste si tudi izbrali zasedenega.. saj vas ne ogroža. Plus, prej ali slej mora spokati domov.
Če pa obstaja kaj takšnega, kot kozmična karma.. se pa zna zgoditi, da boste v trenutku, ko boste zmožni globljega odnosa.. le tega tudi našla.
A je tu tudi “twist”.. karma bo poslala čez čas tudi mlajšo (ne ravno Lolito), podobno vam zmedeno, seks bombico, ki bo vaše razmerje podobno popestrila. Brez vaše vednosti seveda.
P.S.
Kloegica, ki je dala celo vrsto poročenih in zasedenih moških skozi (sem jo včasih zafrkaval, če zbira trofeje ali pa Kumulus točke v Coopu – ekvivalent pikam v Merkatorju).. je sedaj v drugi resnejši, daljši vezi.. kjer pa ves čas dvomi vanj – saj se zaveda, kako lahko in enostavno je bilo “zasedene” moške spraviti med rjuhe k sebi.
Je šla k terapiji. Stanje se izbolšuje.
Tovrstne izkušnje ponavadi ne prinesejo nič dobrega. Tale tvoj krasen kolega je v resnici čustveno neodločen lažnivec. Bi si želela biti na mestu njegove partnerice? Da vsi vedo, le ti ne? Če je med vama takšna neverjetna povezanost, kot jo opisuješ, bi se hitro odločil zate. Ne bi bilo pomislekov. Obe bi imel? Boji se izgube varnosti? Kakšne neumnosti. Ne prodajaj se prepoceni. In strinjam se s z uporabnikom.” Stepni Volk”
Verjetno bo čas tako ali tako postavil stvari na svoje mesto. Pa upam, da se nikoli ne znajdeš na drugem koncu trikotnika, kjer je investirano malce več, kot le flirt, zabava, skupni hobiji in dve neodlocni in zmedeni duši, ki jima je hitro dolgčas.
On te na nek način drži prikovano, na ta tvoj način “življenja z njim”. In samo spodbuja to tvojo nesamozavest, ker te noče delit, po drugi strani pa lahko on počne kar želiš. In ker si omenila, da se ti ne zdj prav do njegove žene, te bodo vsi si občutki nekega dne lahko dobesedno požrli. In ko boš dejansko spoznala nekoga, s katerim se bosta res ujela, te bo sram mu povedat to trenutno zgodbo. Svetujem ti samo tole: Ali mu postavi ultimat, naj se odloči med tabo in njo-preprosto in se medtem ne dobivajta dva tedna ali več ali pa preprosto zaključi z njim. To res ni dobro zate, ker manipalira na veliko in se mu ne smeš pustit. Srečno.
če se ti gre zgolj za zabavo, pol ne vem zakaj se pritožuješ? Dejansko ti nič ne manjka. Če ti je do sexa z njim, ga vzameš in po gre. Če hočeš kdaj it kam, ti pride, in greta. Sam problem je pri tebi to, da verjetno si ne moreš zamislit nekoga, ki bo nonstop, neprestano ob tebi. Ja, bo kak dan, ko ne bo lepo, ko bo dolgcajt, sam te pa ne moreš pol nekam letet na potešenje ali neke druge akcije z drugimi
Če pa želiš, da bo življenje tvoje popolnejše, pa moraš tega pustiti, ker on tebe in ono drži lepo na toplem, tak da skače od ene do druge. Verjetno pravi ženskar, pol pa se nalimate na njih pa se čudite, da potem ne more se odločiti, med eno in drugo in morda še tretjo.
Če hočeš imeti resno življenje, in resno zvezo, moraš pustiti sama neresne ljudi pri miru oz ob strani.