Ko zmanjka upanja
Tako dobro je že izgledalo. Po pljučnici se je že postavil na noge, menda bi lahko šel v torek že domov. Potem pa ……odpoved srca……
Zdaj leži v umetni komi na intezivnem oddelku in nihče ne ve, kakšne bodo posledice.
Sem že čisto na dnu, ne vem, kje naj še naberem kaj moči, kako naj razložim otrokom, kaj naj naredim, da mu pomagam….
Draga Yrsa,
želim ti moči, veliko moči; vedi, da nisi sama, da nas je veliko tudi tukaj na forumu, ki smo v mislih z vso vašo družino in vam iz srca želimo res najboljše. Morda ti bo kdo lahko tudi kaj konkretnega svetoval, saj kot vidim, je s klikom na tvoje ime dostopen tudi tvoj e-naslov. Drži se, ne se dat !!
Draga Yrsa,
moram priznat, da me je kar zmrazilo, ko sem prebrala tvoje sporočilo, ampak hitro ti klikne v glavi, da se je potrebno borit za vsako ceno in ko misliš, da nimaš več moči, jo nekako globoko v sebi spet najdeš in rineš naprej. Želim ti, da zbereš moč, da boš zmogla in da bo tole težko obdobje čim prej za vami. Mislim nate in držim pesti, m3
DRaga Yrsa,
pošiljam ti velik koš objemov in še večji koš energije. Saj veš upanje umre zadnje… Pomagati mu trenutno ne moreš prav nič. Umetna koma je stanje, ki ga zdravniki obdržijo zato, da je posledic im manj in da ima telo čas, da se bojuje (saj ni zunanjih dražljajev).
lp, petra
YRSA pozdravljena,
ne vem kaj naj rečem, prvo ko sem prišla na obisk, sem se razveselila in pomislila “o, kako super, da je končno šel domov” ( ker si je namreč tako želel) in potem me je kar sesulo, ko mi je Uroš povedal, kaj se je zgodilo.Sreča da je bila sestra ki je slišala skozi vrata njegov glasen izdih in je skočila notri in akcija se je začela…
Moram ti povedat, da me je včerajšnji dan popolnoma izčrpal, tudi Uroš je bil precej “down”,zaradi tega in rekel kako se pri tej zahrbtni bolezni, ne moreš ničesar veselit, ker te v trenutku nekaj sesuje.
Draga YRSA, močno mislim na vas, posebej ti, drži se, sva na istem, meni se počasi že meša od vsega, namreč pri nas traja to že eno leto.
Jokam in jokam…in UPAM, UPAM in UPAM
lp Mateja
Draga Yrsa in ostale!
Sem z vami, samo ne se dat. Zberite moc in energijo, posljite cimvec pozitivnih misli, slabe pa odganjajte stran. Moj zarek ze sveti na vas. Naredili bodo gotovo vse, kar se da in bodite mocni vsi skupaj.
LP, Polona
Punce, pozdravljene!
Sem sicer na dopustu, ampak me je vseeno zaneslo v cyber cafee. In potem vidim tole sporocilo. Tako tebi, Yrsa kot tebi, Mateja posiljam goro optimizma Upanje umre zadnje. Zdaj je hudo, ko vse skupaj deluje nemogoce, tezko prebrodljivo, vcasih zmanjka poguma in volje, vcah se zdi, da se sonce ne sveti vec tako, kot bi moralo. Ampak vseeno nam najveckrat uspe zmagati in potem je vse pozabljeno. Ostanemo vsi skupaj z eno veliko izkusnjo za seboj in ponavadi le lepimi spomini na bolezen. Ta grde kar nekako pozabimo.
Tako rada bi vama dala malo moci in energije…. Z veseljem v naslendjih dneh, ko se vrnem z dopusta. Ce potrebujeta malo dobre volje, kar poklicita!
Pozdravcek iz Poreca!
Minila sta že dva tedna, odkar smo se morali posloviti od našega Uroša.
Borili smo se do konca, z vsemi močmi, a kruta bolezen nas je premagala.
Dragi moj, kjerkoli si, verjamem, da ti je sedaj dobro in da paziš na svoje tri punce. Ne morem opisat praznine, ki je ostala za tabo. Vendar se hrabro prebijamo naprej in v srcu nosimo spomine na prelepa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala ti za vso ljubezen, razumevanje in podporo v našem skupnem času.
Tukaj bi se želela zahvaliti tudi vsem na tem forumu, ki ste mi nudili podporo in vlivali upanje v težkem času bolezni, gospe Simoni, pa seveda Mileni, Kristini, Mateji in ostalim. Res ste zlati.
YRSA pozdravljena,
ne vem kako naj ti povem ampak velikokrat mislim nate in tvojega dragega Uroša, kako se je usoda kruto poigrala z njim in vami. Tudi moj Uroš ga je velikokrat imel v mislih in ga omenjal.Bilo mu hudo….toda YRSA..čas celi rane, življenje gre narej, imaš dve krasni punčki, ki jima moraš omogočiti pot do samostojnosti…to so stvari ki jih tudi jaz poslušam vsak dan kadar me zgrabi panika kaj in kako bo, če bo…ampak grde misli treba odgnat.
Pokliči me kdaj (041.554.227) bila bi zelo vesela in tudi dobro ti bo del kak pogovor s takimi ljudmi, ki to preživljamo.
YRSA še enkrat, moje sožalje, drži se in lepo da si se oglasila.
LPM
Draga yrsa!
Ne vem, kaj naj ti napišem, ker ne najdem pravih besed s katerimi bi ti lahko rekla kakšno vzpodbudno besedo.Na zunaj se držiš dobro, nihče pa ne more videti tvoje notranjosti.Upam, da boš vzdržala ves ta pritisk.Rada bi te poklicala, povabila na kavo, sok, morda samo na klepet. V soboto sem že imela v roki telefon, da te pokličem, pa so medtem prišli obiski.
Zberi pogum in kakšen dan, ko ne veš kaj bi počela, pridi čez cesto k sosedi.
Še vedno ne morem dojeti, da nas nikoli več ne bo pozdravil ob prihodu domov.
Pozdrav od sosede
Yrsa, moje iskreno sožalje. Upala sem s teboj do zadnjega pa se na žalost ni izšlo. Ne predstavljam si, kaj preživljaš, zagotovo pa mora biti res hudo. Ampak tako kot vedno…. tvoj post kljub bolečini in žalosti izžareva pogum in voljo do življenja.
Drži se, en objemček od mene!
draga yrsa¨!
brez besed sem ,izrekam pa ti moje iskreno sožalje.
vem ,čez kaj ste se prebijali ,namreč tudi moj ati je lani zbolel za levkemijo in januarja letos zgubil boj s to zahrbtno boleznijo.tudi pri nas je že dobro zgledal o ,pol pa…šok.
Drži se ,bodi močna za svoj i punci,pa čeprav vem ,da je težko.
Pošiljam vam velik objem
Mislim na vas.
Draga Yrsa
Velikokrat mislim nate in na tvoji dve punčki. Težko je. Ni besed.
Tudi za nas, ko smo poznali Uroša, je bilo slovo zelo težko. Ostala je praznina. Izgubili smo osebo, ki je bila polna optimizma, energije in zelo dobrega in velikega srca.Sigurna sem, da je zdaj Uroš vaš angel varuh, ki bo pazil na vas.
Midve se prav dobro ne poznava, poznava se samo preko otrok. Vendar name se lahko vedno obrneš, če potrebuješ kakršno koli pomoč ali pa samo družbo, tako sama ali pa za punci.
Težko je govoriti, lažje je napisati, zato sem se odločila, da ti to napišem.
Vedi, da smo vsi v mislih s teboj. Vem pa, da ti to bolečine ne more izbrisati. Bodi močna.
Pozdrav od sosede Metke
Draga Yrsa,
izrekam ti iskreno sožalje, in vedi, da si mi kar naprej v mislih in tvoji punčki prav tako.
Po licih mi tečejo solze in res mi je zelo hudo, težko si predstavljam, kako je šele tebi. Bodi močna in počasi se boste tudi ve postavile na noge, saj drugega ne ostane. Kot pravijo čass celi rane, samo kaj ko je potrebno toliko časa….
Naj vaš ati počiva v miru.
Manči
Draga Yrsa!
Moje iskreno sozalje. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako vam je v tem trenutku. Ampak usoda je tako hotela in zdaj vas caka med angelcki. Punckama in tebi posiljam en velik objem in veliko dobrih misli. Bodi mocna.
Polona
Draga Yrsa,
tudi midve se osebno ne poznava, morda le navidez, iz časa, ko je bil Uroš z intenzivne premeščen v sobo 17, kjer je tudi moj bratranec. Naj povem, da nam je bilo vsem, predvsem pa bratrancu, ki je Uroša poznal, v tem času, ko ste se svojci od njega poslavljali, neskončno hudo, tudi zato, ker za to nekaj časa niste imeli niti najosnovnejših pogojev – svoje sobe. Upam, da bo čas kar najhitreje zacelil rane, omilil bolečino in vsaj za silo zakrpal praznino, ki je ostala za njim.
Iskreno sožalje ter velik koš poguma in ljubezni za vse tri.
Sestrična