Ko se med prijatelji počutiš osamljenega in v paniki
Zivijo!
Zdaj bom razložila eno situacijo za katero podzavestno iščem rešitev, nekoga, ki mi bo povedal čarobno formulo kako se v takih situacijah rešit, ampak konec koncev mislim da to ne obstaja, mogoče potrebujem le nekomu to napisat/povedat….vidt , da je se kdo, ki je kdaj v taki situaciji, in slišat njihove izkušnje in misli…in se na koncu dneva nasmejat in pustiti stvari za sabo in se ne toliko obremenjevat s temi “mentalnimi forami” …
SKRATKA-zanima me, ali je še kod od vas bil v takšni situaciji in kako se je takrat počutil in kaj je storil glede tega:
(povedati moram, da navzven sem vedno izpadla kot sramežljivo dekle, čeprav v sebi sem zelo odprta in voljna za druženja(tudi ko me človek bolje spozna, vidi da sem precej odprt človek itd.)…. zato nekako vedno izpadem čudna al nevem in imam potlej “probleme” z vključevanjem v vrstniške kroge…)
SITUACIJA: greš v tujino za nekaj dni obiskat eno našo skupno prijateljico, ki je v tujini že 2 leti(tam si je dobila tudi fanta in novo življenje).
Na potovanje greš z 2 puncami in enim fantom:- 1 punca je tvoja najboljša prijateljica
-1 fant (ki je fant od tvoje najboljše prijateljice)
-1 punca, ki je skupna prijateljica vseh nas ( s katero se sicer ti zelo po redko slišiš/vidiš)
Tam se govori tuji jezik (angleščina, za katero veš da jo znaš pa vendar se blokiraš ko jo uporabljaš v kakšnem pogovoru z drugimi, ki jo znajo bolje od tebe in v tem primeru so vsi prijatelji ki sem jih omenila pravi profiji razen fanta od moje najboljše prijateljice). In seveda nam bo prijateljica iz tujine predstavila svojega fanta in svoje prijatelje.
Ali je še kdo kdaj doživel to fobijo, da ne glede na to, da boš tam obkrožen z znanimi ljudmi, se boš počutil zelo neudobno in utesnjeno (ker najboljša prijateljica bo skoz s fantom, ta druga prijateljica bo skozi s to našo prijateljico iz tujine(saj sta najboljši prijateljici iz otroštva) in ti boš tam “prepuščen usodi”-itak če te bo kdo od neznanih kaj ogovoril boš neki spacal v neki polomljeni angleščini in se boš spet skril v svojo lupino in švignil mimo teh dni neopaženo….xd) ?!
Tolaži me dejstvo, da bi tam ostali le nekaj dni (3 ali 4)…vendar velikokrat tale frustracija, ki jo doživljaš v takih situacijah je res grozna …
Kdorkoli si, da se ti je dalo prebrat to do konca-hvala! če pa imaš še kaj (nežaljivega) zanimivega ali zabavnega glede te teme za povedat, ti bom tudi hvaležna!
CIAO 😀
Ta forum bo pravi naslov: http://www.nebojse.si/Forum/
Pogum & samozavest. Bolje sodelovati kot odstopiti. Olimpijsko načelo. Bodi “in” ne samo zraven. Drugače pa pelji še ti fanta zraven… al pa mej načrt kaj boš delala…
Lej, če boš tiho pa ne boš letela bo pa kdo drug.
Naj ti ne bo žal za tisto kar narediš, naj ti bo žal za tisto KAR NISI NAREDILA!!!!!
(to opaziš po 40tem letu!)
Ne vem, mogoče si predstavljaj, da si begunka iz Sirije, starši so napraskali denar zate, da greš lahko v boljše življenje, lomiš par besed angleško, strah te je, potuješ sama, morala si bežati pred graničarji in pod bodečo mrežo, s seboj imaš zobno ščetko in par evrov za najnujnejše …. Potem se ti mogoče ne bo zdelo več tako grozno, če boš v tistih tujih krajih morala par ur preživeti sama med ogledovanjem lokalnih znamenitosti. Vajo lahko narediš že tukaj, tako da greš popolnoma sama v večje slovensko mesto, kjer še nikoli nisi bila, in si ga ogledaš. Dodatna naloga je, da boš vsaj tri ljudi vprašala, kje se gre npr. na grad ali kje imajo dobro pico.
Marsikomu se bo tvoja pomanjkljiva angleščina zdela simpatična in bo ravno zato skušal navezati stik ali vsaj izmenjal par prijaznih besed. In včasih je laže biti neveden v tujini kot doma, verjemi.
Vsi se kdaj počutimo ali smo se počutili enako v kaki drugi ali podobni situaciji. Če ti je zdaj kaj lažje. 🙂
Sicer pa, potrudi se po svojih močeh z govorom, le tako se lahko naučiš govoriti še bolje. Jaz sem prvič (po končani šoli) moral svojo angleščino preizkusiti v praksi po mnogih letih po šolanju. Na srečo je to bilo z italijanom, ki niso ne vem kako vešči tega. Morda bi je to olajšalo “delo”, tako da mi je v bistvu bil izziv spoznati, koliko znam “spacati” skupaj. Zanimiva izkušnja. Od boljših pa lahko le kaj naučiš, ne sekiraj se, če ti kdo malo nasmeji oziroma ne jemlji si k srcu, ker ne bo te nič manj, obljubim. 🙂