zelo me zanima vse kar je znanega o kleptomaniji, bolezenskemu nagnenju h krajam. imam mamo, ki je ze nekaj casa k temu nagnjena, ugotovili pa smo sele sedaj ko je na smrt bolna. to me zelo boli, saj je kradla tudi meni in moji druzini, pa tudi svoji prijateljici. zanima me tudi ali je ta bolezen lahko dedna. zelo sem prizadeta, zato prosim pomagajte, zanima me vse o tej bolezni, morda tudi kakšne izkušnje.

Spoštovana Jasna,
kleptomanija je ponavljajoča nesposobost upreti se impulzom da bi kradli predvsem predmete, ki nimajo posebne vrednosti in jih pravzaprav ne morejo uporabiti( na primer copate premajhne številke ipd).Razprostranjenost v populaciji ni poznana, sodijo pa, da je med občasnmi tatovi v trgovinah 3,8-24% kleptomanov.Je pogosta apremljevalka bulimije (1/4 vseh obolelih) in motenj obsesivno-kompulzivnega področja.Po nekaterih psihoanalitikih so kleptomanične praktike simbolična uresničitev spolnega zadovoljstva.Med biološkimi dejavniki naštevajo možganske bolezni s posledično atrofijo ( stajnšanjem) možganske skorje,in motnje v presnovi monoaminov.Pogostost tatvin je tudi do 120 krat v mesecu.Kleptomanija se zdravi z vedenjsko psihoterapijo, aktivno desenzitizacijo, zaviralci privzema serotonina predvsem fluoksetinom,dosti pa pripomore ta tudi občutek sramu in krivde ob odkritju in morebitnoi sodni obravnavi.Zdravljenje soposkušali tudi z zdravili zoper epilepsijo in litijevimi solmi.Prognoza je dvomljiva, čeprav beležijo tudi dobre rezultate, kot poročata Kaplan in Sadock

tudi moja mama ima kleptomanijo. Stara je 60 let in do sedaj je bolj ali manj skrivala, ker jo je zelo sram tega. , Najhujše pa je, da se nikoli ni zdravila oz. da si ne prizna oz. da ji niti psihiaiter h kateremu je hodila nekaj časa ni zagotovil, da je to bolezen. Vedno ko so jo dobili pri kraji, se je potem blazno sekirala in padla v depresijo, in si rekla, da ne bo nikdar več, vendar se je spet ponovilo. Sedaj se je ponovilo po cca. 8ih letih, ker se je tudi izogibla hoditi v trgovine. V trgovini je vzela nekaj, kar sploh ni potrebovala in ker so jo dobili, je sedaj tako na tleh, da ne vem, če se bo še lahko pobrala. Zaradi tega je bila tudi že v zaporu v 70-ih letih, vendar ne razumem, kako je to mogoče. Ali ni dejanje kraje opravičljivo, če je to bolezen. Zelo me skrbi in me zanima, ali je ta bolezen ozdravljiva, kakšne so izkušnje na tem področju in pa če je dedna, oz. kako do tega pride. Ali je v ozadju tega neko pomanjkanje ali pohlep ali kaj. Sploh si ne predstavljam, kako se ne more upreti, ko pa ve, kakšne grozote so se ji dogajale, vedno, ko so jo dobili.
sestra ima epilepsijo od pubertete dalje in sicer z velikimi in redkimi napadi. Ali je to v povezavi z mamo oz. dedno?

Spoštovana Manca,
preberite ,prosim, tudi moj odgovor Jasni.Neposredna dednost pri tej motnji ni dokazana, večinoma pa jo povezujejo z razpoloženjskimi motnjami in prisilnimi mislimi in vedenjem, oboje pa je v statistično pomembnem razmerju odkriti pri enojajčnih dvojčkih.Poleg psihoterapevtskih tehnik s kognitivno behavioralnim obeležjem se za zdravljenje uporabljajo antidepresivi, torej sredstva, ki sicer blažijo čustvene in obsesivne motnje.Kar zadeva sodno odgovornost kleptomana, je ta odvisna od stopnje zmožnosti kontrole, ki pa je pri različnih ljudeh različna., zato ne velja nek generalni princip, ampak mora izvedenec sposobnost razumevanja in obvladovanja ravnanja vsakokrat sproti oceniti, saj se spreminja tudi priistem človeku.
Vzrokov za epilepsijo je več, gre pa za organsko osnovo, nekatere podobnosti, na primer kortikalno atrofijo ( stanjšanje možganske skorje) so ugotavljali tudi pri kleptomanih, ni pa zanje specifična.