Pozdravljeni,

danes sem poiskala ta forum in ga začela prebirati. Zakaj? Naj na kratko napišem svojo zgodbo še jaz. Poročena sva 18 let, imava dva gimnazijca. Pred nekaj leti je mož zamenjal službo in od takrat sem ga že nekajkrat “dobila”, da flirta s puncami, ki so pol mlajša od njega. Ti flirti so sicer bol telefonski(sms), pa sem in tja kakšna kavica, pogovor, itd. Ko sem vsakič ugotovila kaj se dogaja je s tem prekinil in nekaj mesecev je bil mir.

Moram reči, da je veliko časa prebijeva skupaj imava skupne hobije vse vikende sva skupaj tako, da za kaj več res ne vem kdaj bi imel čas. Tudi najino spolno življenje je v redu. Pa vendar se mi ne zdi dopustno, da se spušča v take odnose. Ko ga vprašam zakaj to počne, pravi, da ni itak nič, da punce pač samo rabijo pogovor malce starejšega in izkušenega!? Seveda sem prizadeta in razočarana. To se mi v nobenem primeru ne zdi dopustno. Pa vse te obljube, da ne bo več… Res mi je vzel vso zaupanje!!!

Pred kratkim sem zopet odkrila, da se nekaj dogaja. Trdil je da ni nič. Ugotovila sem, da mi laže, saj ji je tudi po 5x na dan telefoniral. Odkrito sem mu povedala, da mi tako ne bo več lagal in prisegel mi je, da bo z vsem prekinil. Po enem mesecu sem ga seveda zopet odkrila. Kaj lahko sploh še naredim?? Po vsem tem!!! Rekla sem, da bom odšla! Bil je čisto paf. Za njega je bila vse to le igra, po mojem malo adrenalina, nekaj novega, mlada dekleta… Videl je, da mislim resno( to zares mislim) in ravno prej se mi je opravičil, ker me je tako prizadel. Rekla sem mu, da mu ne morem več zaupati, kajti to se je res že prevečkrat zgodilo….

Kaj mi lahko svetujete?

Ocitno ima tvoj moz zelo nezrela, dvojna merila. Ce moski flirta z drugimi zenskami, je to le igra. Za zeno pa kaj takega ni dopustno; ko si mu zagrozila, da bos odsla (in s tem namignila, da si bos tudi ti zacela iskati koga boljsega), je bil cisto na tleh.
Ze velikokrat se ti je zlagal brez najmanjse slabe vesti in s tem pokazal, da so mu te igrice veliko pomembnejse od tvojih custev. Vendar groznja z zapustitvijo deluje le enkrat – samo tokrat. Ce je ne bos uresnicila, bo mislil, da ne mislis resno (z njegove perspektive: da se tako ne upas in da ga imas prevec rada in si kot zenska itak sibka in prevec odvisna od njega) in stvari bodo se veliko slabse. Zato bi ti svetovala, da zahtevas, gresta takoj na partnersko terapijo ali pa se razideta; ce ne bo hotel in tezil, da je ne rabi, mu pokazi, kako resno mislis – izpolni svojo obljubo in ga zapusti. Zelo me veseli, da resno mislis; da stvari popravimo, moramo vcasih biti pripravljeni tudi izgubiti razmerje. Morda drugace ne bo slo. Ampak po mojem ne bi bila na slabsem.
Vazna v tej zgodbi si ti in tvoji otroci. Sebi in njim si dolzna, da zivijo v okolju, kjer si ljudje ne lazejo v obraz in si zaupajo, da se bodo tega lahko naucili tudi otroci, se zlasti v svojih obcutljivih letih. Otrok ima veliko vec ot tega, da so stvari jasne in se postavijo meje, kot da bi morali odrascati v okolju, kjer so med partnerjema prisotna stalna sumnicenja; to potem cutijo in trpijo. Zasluzis si okolje, kjer je prisotno zaupanje in kjer ti bo partner pripravljen nuditi isto kot ti njemu. Ce nam nekdo nekaj obljubi, se zlasti partner, s tem v nas vzpostavi dolocena pricakovanja; ce nato obljubo pohodi, nas s tem cez nekaj casa lahko spravlja ob pamet. Zacnemo se sprasevati, kaj je narobe z nami samimi, kaj smo mi sami narobe naredili – vendar je to le taktika tega laznivca, da se taka manipulacija lahko se nadaljuje. Problem pa ni na tvoji strani, temvec 100% na njegovi. Nobenega smisla tudi nima, da bi se otroka ucila, da je prav, da varas svojo partnerko, ona pa mora to mirno prenasati. S tem jima bos naredila vec skode kot koristi.
Kot receno, ce ne bo pristal na terapijo, ga zapusti. Njegove “prijateljice” mu ne bodo ne kuhale ne prale ne pospravljale; z njimi bo le prijetno posedal, jim placeval darila in priboljske in se lepo imel, ti pa mu bos doma stregla in trpela. On pa bo lepo preskrbljen kar na dveh frontah. Kot opozorilo: poznam primere, kot so take krize srednjih let trajale celo zivljenje. A je vredno?

Zanimivo, da pravi tvoj mož, da punce rabijo pogovore starejših in izkušenih. Nič pa ni povedal o sebi. Kaj pa on rabi? Priznanje s strani mlajših deklet morda, adrenalin kot si že sama ugotovila. Dialog je vedno stvar dveh ljudi. Razen če je tvoj mož človek, ki ne more zavrniti in se boji, da ne bi izpadel neprijazen… Razlogov je lahko veliko in morda sploh niso direktno usmerjeni v neko nezvestobo.
Dejstvo pa je, če v nekih odnosih daješ več sebe, potem obstaja primanjkljaj v osnovnem odnosu.
Vendar dokler ne bo iskreno spregovoril o sebi, ne boš vedela zagotovo. Če on ni v stiku s svojimi čustvu, potem tudi on ne ve. Razmisliti bo moral, zakaj sploh potrebuje takšna “druženja.” Kako ga pripraviti, da bo spregovoril? Težka naloga, vsaj po mojih izkušnjah. Začni ti govoriti o sebi, svojih čustvih v tej situaciji in brez napadanja.

Prevelikokrat ste ob možu čutili izdanost, zavrženost, prevaranost in nerazumljenost. Ne potrebujete tolažbe ampak nekoga, ki vas bo poslušal in prisluhnil. Nezvestoba boli, najhuje pa je ko mu zagrozite z odhodom kajti takrat vašemu možu grozi čustveni brodolom. Najbolj so ob tem zmedeni otroci, ki se zaskrbljujoče sprašujejo, kaj se dogaja. Vi se ob tem čutite nevredno in opeharjeno ter z globoko bolečino v srcu možu več ne zaupate.
Vaš mož se bo moral zavedati odgovornosti, kajti avanture ki so bile in so v njegovem življenju, povedo, da to dela izključno zaradi sebe. Nobenega opravičila ni, da vaš mož vzpostavi vez zunaj zakonskega odnosa. Prevare so vedno odesev notranje razbolelosti, ki jo vaš mož žal poskuša reševati na način, da prizadene vas. Namesto, da bi se soočil s svojimi težavami, odhaja od vas in družine. Vi ostajate sama s svojo krivdo, da niste ustregla vsem njegovim željam, bila bolj sproščena, kot mlada dekleta ki jih srečuje vaš mož,…..
Mož se tega niti ne zaveda, vam se opraviči in obljubi, da se to v prihodnosti ne bo več ponovilo in kmalu ugotovite, da je zopet odšel. Pri tem vas najbolj prizadane laž, ko vas gleda v oči in laže. Sprašujete se kako je to mogoče in zakaj se to dogaja ravno vam? Odgovor je pri vašem možu. On je tisti ki se bo moral soočiti sam s seboj, nima notranjega nadzora in niti ne doživlja, da dela nekaj zelo krutega, ne doživlja, da si zasluži biti ljubljen. Dokler se on ne bo odločil, da hoče pripadati vajinemu odnosu, dokler se ne bo odločil da bo mož in oče, vreden vašega zaupanja in zaupanja otrok, se bo zgodba nadaljevala. Vi mu lahko odpustite, izjočete solze, se obtožujete in iščete napake na sebi a vse to ne pomaga nič. Jasno mu boste moralai povedati, da tega ne boste več prenašali in pri tem vztrajati, kajti vaša potrpežljivost možu nič ne koristi. Moža boste morali soočiti z dejstvom, da so avanture njegov problem in vse dokler ne boste dobila jasnega zagotovila z njegove strani, da bo vztrajal in ostal zvest ne bo mogoče graditi zaupanja.
Priporočila bi vam obisk v enem od naših centrov ali pa obisk skupine za zakonce v krizi, ki se srečuje pri Frančiškanih na tromostovju.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski inštitu Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]

Veliko je že povedanega,jaz pa bi dodala še to,da verjetno se je na eno od teh mladih deklet malo drugače navezal kot s predhodnicami.
Morda je s prejšnjimi res samo klepetal in užival ob srečanjih z njimi.
Ta zadnja,o kateri si sedaj napisala,da jo tvoj mož pokliče tudi po 5x na dan,pa dvomim,da so samo nedolžni flirti.Sploh,če svojih danih obljub ne more držati in se vse slej kot prej ponovi.
Nočem te strašiti in te spravljati še v bolj slabo voljo,ampak 5x na dan poklicati,pa se še v službi videti,pa ne vem kolikokrat na dan na njo pomisliti…malo čudno,da se dela tako nedolžnega.Pa še laže,kot ta veliki.
Za njega je to igra mačke z vročo kašo.Slej kot prej se bo opekel in kje si bo lizal rane?
Ti pa ob vsem tem trpiš in čakaš,kdaj bo prišel k sebi.Prav imaš,ko praviš,da boš postavila svoja merila.Od njih ne odstopaj.Če se bo šel še naprej igrice s skrivalnicami,pa reci,da se te umazane igre ti ne boš šla.Potem bo pa že vedel koliko je ura.
Brez zaupanja v partnerja ni mogoče graditi vajine prihodnosti!
Lp in poročaj!

Najlepša hvala za oba odgovora.

Tudi meni je jasno, da sem s to grožnjo (da grem) res šla do zadnje meje. Kaj takega nisem storila še nikoli. Kaj lahko potem sploh še narediš, razen da greš?

Ko sva se po tem, ko sem pisala na forum še pogovarjala, sem ga par stvari vprašala res direktno. Mislim, da ga je groza tega, da sem mu prvič v življenju rekla kaj takega. Dobro me pozna in ve, da sem resno mislila. Ko me je kasneje stisnil k sebi, sem mu rekla, da z enim objemom in seksom najinega odnosa ne bova rešila. Rekla sem mu, da on potrebuje pomoč, nasvet,.. če hoče, da bova lahko še živela skupaj. Meni njegove obljube nič ne pomenijo, če se je že večkrat izkazalo, da laže. Njegov odgovor je bil, da bova to zadevo rešila sama.

Zdaj ne vem, ali vztrajam pri tem, da greva na partnersko terapijo, svetovanje, druga možnost pa!!!??? Če ne bi hotel iti, sem razmišljala, da bi res za par dni spokala in mu dala čas za razmislek, kaj v življenju sploh hoče z mano!!
Ali mislim prav?

Zopet se oglašam. Hvala za vsa mnenja. Zaenkrat se veliko pogovarjava. Kaže optimistično. Bomo videli. Še sem negotova in to mu tudi povem.
LP-Gaja

Gaja- najslabše je to,da nekaj groziš in ne narediš. NE bo več? kar misli si.

“Tudi meni je jasno, da sem s to grožnjo (da grem) res šla do zadnje meje. Kaj takega nisem storila še nikoli. Kaj lahko potem sploh še narediš, razen da greš?”

Če ne misliš resno, potem ne postavljaj takega ultimata. Tukaj se je šlo za to, da bi ga s to grožnjo rada spremenila. Na vsak način želiš biti z njim, samo on mora začeti delati drugače. V tvoji glavi sicer ta scenarij izgled dobro (rečem mu, da ga bom zapustila, on pa bo v strahu pustil tiste punce in se posvetil meni). Ne vem pa, če bosta na tak način rešila probleme. Se bo on vprašal, zakaj je to počel, kaj je rabil, kaj je tam iskal? Se boš ti vprašala, če si res pripravljena iti in živeti svoje življenje, če bo on nadaljeval s početjem?

On sedaj tudi išče kompromise – ne bi rad šel do svetovalca, ker misli, da bosta to rešila sama. Meni se zdi, da sama ne bosta mogla rešiti teh težav, ker sta oba čustveno vpletena in potrebujeta nevtralno osebo, ki vaju bo vodila skozi proces. Na tej točki se tvoj partner ne zaveda, da res rabi pomoč, dejansko ga vodi strah, da bi te izgubil in se je zato pripravljen nekaj časa pogovarjati. Ko bo ta strah izginil, bodo spet prišle na dan njegove neizpolnjene potrebe in bo morda spet začel iskati načine izven vajine zveze, če ne bo prišel do jedra problema.

Spoštovana Gaja!

Čestitam za pogum, da ste možu prvič postavili ultimat: ali naj neha ali se ločite. Pri tem vas popolnoma podpiram – zakon brez zaupanja ni pravi zakon.

In pri tem ni nič pomembno, kaj natančno vaš mož počne s temu drugimi ženskami – namenja jim svoj čas, svoje misli, svojo energijo, to pa pomeni da vas vara. Še več, glede na to, da je ta potreba po komunikaciji z drugimi ženskami v njem tako močna, da je spravil svoj zakon na kocko, sklepam, da je od tega verjetno odvisen kot npr. od alkohola. To pa pomeni, da bo zelo težko sposoben sam priti ven iz te situacije. Zato sem prepričana, da rabita zunanjega svetovalca in bi na vašem mestu pri tem vztrajala.
Vi pa ste obratno že tolikokrat zamižali ali pa mu odpustili, da že težko ločite, kaj je prav in kaj ni. Tudi vam lahko pomaga le zunanji svetovalec.

Hvala vam tudi v imenu vaših otrok, če jih imate – zanje je najslabši zgled, če živijo v družini, kjer ni zaupanja, kjer oče laže materi. Tudi njim boste z reševanjem te krize naredili veliko uslugo.

LP

Tvoj mož je očitno nedozorela osebnost, ali pa je v (uporabil bom tisto obrabljeno frazo) “krizi srednjih let” – ali pa oboje.
Kaj svetovati? – njega ne boš spremenila, kvečjemu mu lahko začneš iti na živce, če boš sitnarila. Zato raje poglej vase, kaj ti čutiš, kaj bi ti rada od življenja – in našla boš odgovor.
Če vse, kar si napisala ni zaleglo, dvomim, da bo kaj drugega. Moj nasvet bi sicer bil – takoj pojdi stran, toda – iz pogovora z mnogimi v podobnih situacijah sem spoznal, da se je vredno resno pogovoriti s partnerjem. Najprej. Ampak, samo enkrat. Zadnjič. Če se potem nič ne spremeni – veš, kaj ti ostane.

lp,
Sreč

Berem tele nasvete….. z možem sva sepogovorila, zdaj pa dam mir. Dobro ga poznam, če ga bom vseskozi žrla in spraševala, bom delovala odbijajoče. Zdaj sem pomirjena.
Povedala sem mu tudi za ta forum in moje vprašanje na njem. Prebral si je vse vaše odgovore. Rekel je, da je s tem zaključil, da tak ne bo več. Zdi se mi, da se je začel zavedati svojega obnašanja.
Pogovarjala sem se tudi s to punco, s katero je flirtal. Moram reči, da me je prav ta pogovor dokončno pomiril. Ne vem, če sem ravnala prav. Pri sebi sem morala razčistiti in kar poklicala sem jo.
Prebiram tudi literaturo, ki jo predlagate na forumu.
Hvala za odgovore, Lp Gaja