ker sem nice guy, imam težave
Nekaj časa sem bil prepričan, da pri svojih 25ih ne dobim dekleta ker je za to kriv moj videz ampak ne. Sem nice guy. Preveč sem dober do deklet in zato ne dobim kar želim. Danes sem kolegici omenil, da mi je postala všeč, a je rekla da ji je ful težko, ker sem tako vredu pa vse, ampak ni to to. Pa da noče da nisva več kolega. Sem tudi sramežljiv, a postajam nekako samozavesten. Nekako vem kako spremeniti, da nebom več taka “copata”, ampak mi je težko, ker tak pač sem. Kaj bi mi svetovali?
Jaz bi ti svetovala, da ostaneš tak, kot si, malo dodatne samozavesti pa mogoče res ne bi škodilo. Še najmanj pa dozorele osebnosti odvrača to, da je oseba “dobra” oziroma kot praviš ti, nice guy. Razne igrice, kdo bo koga, so za drama queene in otročje ljudi, ki niti ne vedo, kaj bi radi, ali pa imajo popolnoma zgrešene predstave o partnerstvu. Pri teh tvojih letih je verjetno veliko 20-letnic enostavno še preotročjih, medtem ko recimo 30-letnice nikakor niso prestare (ali prezrele) zate. Si v takih letih, da si že odrasla oseba, 20-letniki so pa z eno nogo še v najstniškem obdobju.
Predstavljaj si, da bi tebi kolegica, ki ti je sicer čisto okej, vendar do nje ne čutiš ljubezenskih čustev, namignila, da bi si želela kaj več. Bi jo zavrnil, ker je v redu ali zato, ker ti enostavno ni tudi telesno privlačna? No vidiš. Tako to pač gre. Ne moreš od vsakega dekleta, ki ti je všeč, pričakovati, da si bo želela biti v zvezi s tabo.
Problem ni v tem, da bi bili nekakšen stereotipen “nice guy” – to deluje v pop pesmih in Hollywoodskih filmih.
Zunaj pa je dejanska realnost, kjer ne gre za nobeno pravljičnost.
Otroci se zaljubljajo v risane junake, mladostniki imajo pop-idole ter filmske junake.. te ljubezni imajo skupni imenovalec: takšno zaljubljanje je izredno varno.
Je enostransko. Ni recipročnosti. Služi pa treningu za kasnejša obdobja.
Podobno tudi starš nasprotnega spola, v zdravih družinah, služi za treniranje zaljubljenosti.. trening tega ali onega. Kjer drug starš ne bo zaradi tega ogrožen, kot ne bo prvemu nerodno ipd.
Ljudje, ko vidijo, da so njihovi vrstniki že prestopili v naslednji korak (ni nujno, da to počno zdravo in odgovorno), se potem prestrašijo, ker imajo občutek, da bi morali tudi sami to narediti, hkrati pa čutijo, da zato pravzaprav niso pripravljeni.
Naslednji logični korak je IZGOVOR.
Vi ste ga našli. Pravite mu, da ste “nice guy”. V resnici se pa ne zaljubljate, samo želite si nekoga imeti, ker jih drugi že imajo.
Druga stran pa seveda pravilno zaznava, da ni ne strasti, ne dejanskega zanimanja, temveč le neka forma.
“Učitelj pride, ko je učenec pripravljen” je star kitajski pregovor.
Nič nisi povedal o sebi. Zakaj misliš, da si copata? Zato, ker te je ena kolegica zavrnila, še nisi nice guy. Tudi, če jih je bilo več. Mogoče imaš samo napačen pristop in trmasto vztrajaš pri tem. Mogoče moraš začeti bolje opazovati ljudi, mogoče moraš samo ugotoviti točno, kaj sam sploh želiš. Ko sam točno veš, do tega slej kot prej prideš, ker te želja žena, da si to ustvariš, poskušaš na vse možne načina, dokler ne uspe. Pa ne govorim tu samo o tem, kako priti do punce. Ko prideš do punce, se težave šele začenjajo. Kako ohraniti zdrav in zadovoljujoč odnos s to punco itn.
kar ti rabiš je:
1. trdno zrelo voljo (če cincaš si mevža, na katerega se baba ne more zanest, ker babe cincajo in ne moreta bit dve babi v vezi)
2. strast do nečesa produktivnega (šport, delo,..), ne da sam doma ležiš in gledaš TV
3. življenski cilj (kariera, odprtje podjetja, karkoli kar te bo gnalo naprej v življenju)
4. samozavest ( da sprejmeš svoje odločitve in se jih tudi upaš oziroma znaš izraziti)
5. osnovna higiena in izgled (ženske palijo na status…tako da če si zunaj na večeji, bodi lepo oblečen , če pa delaš pa v delavnih oblekah)