Kdo so čustveni vampirji?
02.06.14 22:59
Pozdravljeni!
Ob izidu knjige Čustveni vampirji ( Albert Bernstein, klinični psiholog) se odpira tudi nov forum, namenjen “vampirskim” izkušnjam in strategijam preživetja ob srečanju ali življenju z njimi.
GittaAna je privolila, da poleg foruma Mejne in narcistične osebnostne motnje – svojci moderira tudi ta forum in prepričana sem, da lahko tudi ta postane tako dober, kot prej omenjen…:-). Forum pa bo ves čas spremljala psihiatrinja Dr. Dernovškova, ki bo tudi odgovorila na tista vprašanja, ki bodo zahtevala bolj strokoven odgovor.
V založbi Chiara pa so privolili, da lahko na forumu objavim prvo poglavje knjige, da bo lažje razumeti o čem sploh govorimo. Upam, da se boste vsaj toliko zabavali ( in naučili) kot sem se jaz, ko sem knjigo prevajala :-).
lp, Irena
Knjiga:
Čustveni vampirji:
http://www.zalozba-chiara.si/knjiga/349-custveni-vampirji
Prvo poglavje:
1. OTROCI NOČI
Kdo so čustveni vampirji?
Na vas prežijo celo sedaj, ko to berete. Na ulici sredi belega dne, v pisarnah pod modrim utripanjem fluorescenčnih luči in morda tudi v toplini vašega doma – povsod so, na videz povsem običajni ljudje, vse dokler jih notranja nuja ne spremeni v plenilske zveri.
Ne bodo vam izpili krvi – izpili bodo vašo čustveno energijo.
Da ne bo pomote, ne govorimo o vsakodnevnih neprijetnostih, ki rojijo okoli nas, kot mušice okoli luči na verandi, in ki jih z lahkoto preženemo s pozitivnim razmišljanjem in delovanjem. Govorimo o avtentičnih bitjih teme. S svojo močjo vas lahko povsem oslabijo, in ne samo to, lahko vas hipnotizirajo in vam z lažnimi obljubami tako zameglijo pamet, da se na koncu povsem ujamete v njihov urok. Čustveni vampirji vas najprej vsrkajo vase in nato povsem izpijejo.
Čustveni vampirji se vam najprej zdijo celo boljši od drugih ljudi. So tako bistri, nadarjeni in očarljivi, kot je romunski grof Drakula. Radi jih imate, zaupate jim in od njih pričakujete več kot od drugih. Pričakujete več, dobite manj in na koncu izgubite še sebe. Da ste s tem, ko ste jih povabili v svoje življenje, storili napako, odkrijete šele potem, ko že izginejo v noč in vas pustijo izžete, z bolečim vratom, prazno denarnico ali morda s strtim srcem. In še takrat se sprašujete – so krivi oni ali vi?
Krivi so oni, čustveni vampirji.
Jih poznate? Ste že izkusili njihovo temno moč?
Ste že kdaj srečali ljudi, ki so se vam na začetku zdeli tako popolni, pa se je kasneje izkazalo, da so v vaše življenje prinesli zgolj popolno zmešnjavo? So vas kdaj že zaslepili z bleščečimi izbruhi očarljivosti, utripajočimi kot cenen neonski napis? So vam ponoči šepetali obljube, ki so bile pozabljene že pred zoro?
Ste že bili kdaj povsem izpiti?
Čustveni vampirji ne vstajajo iz krst sredi noči. Živijo nedaleč stran na vaši ulici. So vaši sosedje, ki se z vami prisrčno in prijazno pogovarjajo in vas nato za hrbtom opravljajo. Čustvene vampirje lahko najdete v vašem nogometnem moštvu; kadar so v središču pozornosti, so zvezde moštva. Če niso, imajo takšne izbruhe togote, kakršnih bi se sramoval celo triletni otrok.
Čustveni vampirji se lahko skrivajo v vaši družini. Pomislite na vašega svaka, genija, ki ne more obdržati nobene službe. Kaj pa tista medla, skoraj nevidna teta, ki skrbi za vse druge, dokler je neka skrivnostna bolezen povsem ne izčrpa in morate kar naenkrat vi skrbeti zanjo? Da sploh ne omenjam vaših ljubečih, razdražljivih staršev, ki vam vedno govorijo, da morate storiti tisto, kar se vam zdi prav, in nato pričakujejo, da boste storili to, kar je prav njim?
Morda si z vampirjem celo delite posteljo. Ta hip ljubeč partner, ki pa se lahko v trenutku spremeni v hladnega, odmaknjenega tujca.
ALI VAMPIRJI RES OBSTAJAJO?
Čeprav se res vedejo kot bitja teme, pri čustvenih vampirjih ne gre za nič nadnaravnega. Ta melodramatična prispodoba ni nič drugega kot klinična psihologija, preoblečena v kostum iz noči čarovnic. Čustveni vampirji so ljudje z značilnostmi, ki jim psihologi pravimo osebnostne motnje.
Na fakulteti sem se naučil preprostega razlikovanja: kadar kdo spravlja ob pamet samega sebe, ima nevrozo ali psihozo. Kadar spravlja ob pamet vse druge, ima osebnostno motnjo. V Diagnostičnem priročniku Ameriške psihiatrične zveze osebnostno motnjo opisujejo takole:
»Dolgotrajen vzorec notranjega doživljanja in vedenja, ki se pomembno razlikuje od pričakovanj kulturnega okolja, v katerem posameznik živi. Ta vzorec se izraža v vsaj dveh od navedenih področij:
1. Načini doživljanja in razumevanja samega sebe, drugih ljudi in dogodkov.
2. Razpon, intenzivnost, labilnost in primernost čustvenega odziva.
3. Funkcioniranje v medsebojnih odnosih.
4. Nadzorovanje impulzov.«*
*Ameriško psihiatrično združenje: Diagnostični in statistični priročnik za duševne bolezni. 4. izdaja; Washington, DC: American Psychiatric Association, 1994.
Priročnik opisuje vzorce mišljenja in vedenja, s katerimi diagnosticiramo enajst različnih osebnostnih motenj, mi pa bomo preučili tistih pet, ki jih boste v vašem vsakodnevnem življenju največkrat srečali: antisocialno, histrionično, narcistično, obsesivno-kompulzivno in paranoidno osebnostno motnjo. Teh pet sem izbral zato, ker se med prebivalstvom pojavljajo najpogosteje, pa tudi zato, ker se često pojavljajo v oblikah, ki še niso dovolj izražene, da bi zahtevale tudi klinično obravnavo. Dosti verjetneje je, da boste kdaj v življenju srečali ljudi, ki so malce narcistični ali histrionični, kot pa na primer take, ki so malo mejni ali shizoidni.
Glavni razlog, da sem izbral ravno teh pet, pa je v tem, da se lahko ljudje s takšnimi značajskimi potezami zdijo okolici izjemno privlačni, ne glede na to, kako patološko ali naporno je lahko njihovo vedenje. V štiridesetih letih, odkar delam kot psiholog in poslovni svetovalec, sem odkril, da ravno teh pet motenj nenehno povzroča največ težav večini ljudem – doma, v službi in povsod drugod.
Čustveni vampirji, o katerih bomo govorili v tej knjigi, niso tako hudo poškodovani, da bi jim lahko tudi uradno postavili diagnozo osebnostne motnje, vendar njihov način razmišljanja in vedenja vseeno ustreza vsem vzorcem, ki so opisani v uradnem diagnostičnem priročniku. Na te vzorce skušajte gledati kot na seznam, na koliko načinov so lahko težavni ljudje težavni. Lahko je tako hudo, da jih moramo hospitalizirati, lahko pa se, vsaj takrat, kadar niso pod stresom, vedejo povsem normalno. V svetu psihologije gre vedno za kontinuum.
Vsi ti vzorci vedenja izvirajo iz dejstva, da čustveni vampirji doživljajo svet drugače kot drugi ljudje. Njihovo dojemanje sveta je izkrivljeno s hrepenenjem po otročjih in nedosegljivih ciljih. Želijo si popolne in ekskluzivne pozornosti vseh. Pričakujejo popolno ljubezen, ki zgolj daje in nikoli ničesar ne zahteva nazaj. Želijo si življenja, polnega zabave in vznemirjenja, in tega, da kdo drug poskrbi za vse, kar je dolgočasno in težavno. Vampirji so navzven sicer videti kot odrasli, vendar so v sebi v resnici še vedno majhni otroci.
Čustveni vampirji ne hodijo naokoli v ogrinjalu in ne zabadajo svojih podočnikov v vratove ljudi. Ti težavni ljudje, o katerih bomo govorili v tej knjigi, se običajno v ničemer ne razlikujejo od drugih ljudi. Večino časa se vedejo kot odrasle in odgovorne osebe, njihova nezrela vampirska nagnjenja pa pridejo na plan šele takrat, kadar se počutijo ogrožene. Pri tem je treba omeniti, da jih ogrožajo tudi stvari, zaradi katerih si običajni ljudje sploh ne delajo skrbi. Glede na to, kako vi dojemate svet, vam verjetno ne bi padlo na kraj pameti, da bi se kdo lahko zares bal križa, česna in svete vode. Vendar kot se pravi vampirji tresejo pred tradicionalnimi zaščitami, se čustveni vampirji počutijo ogroženi tudi zaradi povsem običajnega doživljanja odraslih ljudi: dolgočasja, negotovosti, odgovornosti in tega, da moramo tudi dajati, ne zgolj jemati. V prvem delu knjige bomo podrobneje govorili o njihovih lastnostih, o subtilnih razlikah v njihovih osebnostih, zaradi katerih so lahko vampirji tako zapeljivi kot tudi nevarni.
Posamezne čustvene vampirje najlažje razvrstimo glede na osebnostno motnjo, za katero je značilen podoben način razmišljanja in delovanja. Vse tipe vampirjev žene posebna nezrela in nemogoča potreba, ki pa je zanje najpomembnejša stvar na svetu. Vampirji se sami običajno ne zavedajo otročjih potreb, ki jih ženejo. To je še razlog več, da se jih morate zavedati vsaj vi.
ANTISOCIALNI VAMPIRJI
Antisocialni vampirji so odvisni od vznemirjenja. Antisocialne jih ne imenujejo zato, ker ne bi marali zabav, temveč ker so povsem brezbrižni do družbenih pravil. Ti vampirji ljubijo zabave. Prav tako ljubijo seks, droge, rock’n’roll in vse, kar poživlja. Dolgčas sovražijo bolj kakor v srce zaboden kol. Vse, kar si želijo od življenja, je dobra zabava, nekaj akcije in takojšna zadovoljitev vseh njihovih hrepenenj.
Med vsemi vampirji so antisocialni najbolj seksi, najvznemirljivejši in z njimi se je najbolj zabavno družiti. Ljudje jim hitro in zlahka sledijo in se pri tem, prav tako zlahka, povsem izgubijo. Od teh vampirjev ne pričakujte več kot zgolj trenutno zabavo. Ampak, oh ti trenutki …! Tako kot vse druge vrste vampirjev, vas tudi antisocialni postavijo pred poseben izziv: so ferrariji v svetu toyot, ustvarjeni za hitrost in vznemirjenje. Če od njih pričakujete tudi zanesljivost, se pripravite na razočaranje.
»Kaj je narobe, ljubica?« vpraša vampir Adam.
Elisa obstane široko odprtih ust: »Adam, ne morem verjeti, da me to sploh sprašuješ! Kako misliš, da sem se počutila, ko si pred menoj poljubljal drugo žensko?«
Adam položi roko na njena ramena, vendar jo ona odrine.
»Srček,« reče Adam, »bila je zabava in bil sem pijan. Sploh pa je bil le majhen poljubček.«
»Poljubček, ki je trajal pet minut?«
»Ljubica, saj veš, da to nič ne pomeni. Ti si tista, ki jo resnično ljubim. Edina. Daj no ljubica, zaupaj mi.«
Brez antisocialnih vampirjev ne bi bilo srce parajočih ljubezenskih pesmi. Če ste pomislili na to, da so za njihovo očarljivost dovzetni edinole romantiki orošenih oči, potem jih še niste videli med njihovim razgovorom za novo službo ali bili priča njihovim prodajnim strategijam. Pred njimi se najbolje zaščitite tako, da jih prepoznate, še preden vklopijo svoj šarm. Če opazite, da se vam približujejo, zaklenite svoje srce in skrijte svojo denarnico, vse dokler ne preverite vseh njihovih referenc. Kar so počeli v preteklosti, je najzanesljivejša napoved, kaj bodo storili v prihodnosti.
HISTRIONIČNI VAMPIRJI
Histrionični vampirji živijo za pozornost in odobravanje in so vrhunski strokovnjaki za zunanjo podobo. Vse druge stvari so zanje nepomembni detajli. Zdeli se bodo idealni kandidati za vaše podjetje ali za bodoče sopotnike v vašem življenju, vendar bodite previdni. Histrionično pomeni teatralno. To, kar vidite, je zgolj predstava in zagotovo ne to, kar boste v resnici dobili.
Vampirji ne morejo videti svojega odseva v ogledalu. Histrionični vampirji niso sposobni videti niti ogledala. So strokovnjaki v prikrivanju svojih resničnih motivov, in to sami pred seboj. Prepričani so, da nikoli ne naredijo nič nesprejemljivega, na primer kakšno napako ali da bi o kom mislili kaj slabega. So le prijazni ljudje, ki želijo zgolj pomagati. Če boste o tem podvomili, boste verjetno trpeli. Res neverjetno, kako veliko škode lahko povzročijo tako zelo prijazni ljudje.
Vampirka Leanna pokliče svojo prijateljico Melisso: »Pravkar sem govorila s Patti. Razmišlja o tem, da ne bi šla skupaj z nami dekleti na izlet.«
»Zakaj ne?«
»Pravi, da ima težave s teboj. Morda bi se morala z njo pogovoriti.«
»Kakšne težave?«
»Pravi, da želiš vedno imeti vse pod nadzorom, in če kaj ni tako, kot ti hočeš, potem si čisto iz sebe.«
Če bi Leanno vprašali, zakaj prijateljici govori negativne stvari, ki jih je izrekla druga prijateljica, bi vam odgovorila, da želi le pomagati, da bi se obe prijateljici med seboj bolje razumeli. Pri Leanni in drugih histrioničnih vampirjih je pomembno razumeti, da ne lažejo – vsaj vam ne. Ti vampirji slepijo sami sebe, to, da pri tem preslepijo tudi druge, je le stranski učinek. Čeprav se vsem zdi, da Leanne uživa v povzročanju konfliktov, sebe doživlja kot prijazno osebo, ki zgolj pomaga in ki jo drugi vedno obtožujejo stvari, na katere ne bi nikoli niti pomislila. Njenega videnja same sebe ne boste mogli spremeniti. Če jo boste obtožili, da namenoma povzroča konflikte, se boste znašli v drami, ki se bo verjetno končala tako, da boste vi videti veliko grši kot ona.
Pred histrioničnimi vampirji se zaščitite tako, da jim nikoli ne zaupate stvari, ki jih ne bi objavili na Facebooku.
Na to, da bi histrioničnega vampirja pripravili do tega, da prizna svoje resnične motive, raje pozabite. Namesto tega izkoristite njihov dar za igranje in zanje ustvarite kakšne manj destruktivne vloge, ki jih bodo lahko igrali. Kako lahko to storite, boste odkrili v poglavju o histrioničnih vampirjih. Z nekaj ustvarjalnosti se boste morda lahko celo izognili njihovi smrtonosni pomoči.
NARCISTIČNI VAMPIRJI
Ste že kdaj opazili, da so ljudje z velikim egom nagnjeni k temu, da so na vseh drugih področjih tako zelo majhni? Narcistični vampirji si želijo zgolj tega, da bi izživeli svoje veličastne fantazije o tem, da so najpametnejši, najbolj talentirani in na sploh najboljši ljudje na tem svetu. Ne gre toliko za to, da bi o sebi menili, da so boljši od drugih, temveč o drugih preprosto ne razmišljajo.
Narcistični vampirji sebe doživljajo kot legende in zagotovo ne morete pričakovati, da bi živeli po istih pravilih, kot vsi drugi smrtniki.
Vampir Lewis Hunter III., izvršni direktor, stoji pred svojo ekipo menedžerjev. »Ne gre zgolj za zmanjševanje števila delavcev,« pravi, »gre za to, da se podjetje postavi v realni okvir. Nobeden ne more izpodbijati dejstva, da so naši režijski stroški absolutno preveliki glede na stanje na trgu.« Premolkne, da bi vsi dojeli pomen njegovih besed. »Zato sem, sicer s težkim srcem, primoran naznaniti, da se mora vsak od vas prilagoditi proračunu, ki bo 25 odstotkov nižji, kot je trenutni. Druge izbire ni. V duhu timskega dela je najbolj pravično, če se ti rezi porazdelijo enakomerno na vse oddelke.«
Njegovi vodilni delavci ne vedo, da je vampir Lewis pred tem sestankom upravni odbor zaprosil za povišanje svoje plače zaradi prizadevanj, da bi podjetje popeljal čez to, kar je imenoval »časi, ki so izziv za človeško dušo«. Ker je njegov prihodek sedaj toliko večji, bo učinek varčevanja manjši za 10 odstotkov.
Tudi narcistični vampirji nas postavijo pred težaven izziv. Čeprav je precej narcizma brez veličine, ni veličine brez narcizma. Brez teh vampirjev ne bi bilo nikogar, ki bi bil dovolj drzen, da bi nas vodil.
Narcistični vampirji redkokdaj naredijo kaj, kar ne služi zadovoljevanju njihovih potreb, ne glede na to, kaj o tem zatrjujejo sami. Vse dokler boste lahko svoje interese prepletali z njihovimi, bodo prepričani, da ste skoraj tako sijajni kot oni.
Ti vampirji morajo zmagati. Ne tekmujte z njimi, razen če ste jih pripravljeni ubiti. Celo v tem primeru se pazite. Znani so po tem, da zaradi maščevanja vstanejo tudi iz groba. Zato je bolje, da se z masiranjem njihovega ega prikradete v njihovo slepo pego in se naučite, kako jim laskati, ne da bi jim zares popustili.
OBSESIVNO-KOMPULZIVNI VAMPIRJI
Obsesivno-kompulzivni vampirji so zasvojeni z občutkom varnosti. Prepričani so, da jo lahko dosežejo s tankovestnim posvečanjem podrobnostim in popolnim nadzorom nad vsem, kar obstaja. Saj veste, kdo so: do onemoglosti pikolovski ljudje, ki zaradi čezmernega števila odvečnih, preveč bujnih in nekoristnih dreves ne vidijo gozda. Vendar morda ne veste, da vsa ta pozornost podrobnostim zgolj brzda antisocialnega vampirja v njih samih.
Brez obsesivno-kompulzivnih vampirjev ne bi bila nikoli opravljena najtežja in najbolj nehvaležna dela na tem svetu, nič ne bi nikoli delovalo tako, kot bi moralo, in nobeden od nas ne bi naredil domačih nalog. Nikoli. Obsesivno-kompulzivni vampirji so edini, ki pazijo na vse nas, da ne bi zašli na stranske poti, pa naj nam bo to všeč ali ne.
Pri obsesivno-kompulzivnih vampirjih so najpomembnejši notranji konflikti. Čeprav ne uživajo v tem, da prizadenejo druge, vas bodo prizadeli, če bodo vaša dejanja ogrozila njihov občutek za nadzor. Kompulzivno-obsesivni vampirji doživljajo presenečenja – tudi tista prijetna –, kot da bi jih kdo poškropil z ledeno sveto vodo. Saj ne, da bi se vam zaradi tega maščevali, preprosto se ne bodo mogli upreti temu, da ne povedo svojega mnenja.
»Ta-dam,« reče Kevin vampirki Sari, potem ko stopi skozi vhodna vrata.
»Po vseh teh mesecih sem končno prebelil dnevno sobo!«
Nekaj minut čaka na njen odziv, vendar Sara molči.
»Torej, kaj misliš?«
»Saj je lepo, ampak …«
»Ampak kaj?«
»Samo, nisem mislila, da sva se že odločila za barvo.«
Drugo najdaljše čakanje na svetu boste doživeli takrat, ko boste čakali, da bi se obsesivno-kompulzivni vampir odločil. Prvo najdaljše čakanje je rezervirano za trenutek, ko boste doživeli eno samo besedo pohvale.
Obsesivno-kompulzivni vampirji svoje pregrehe, kot so perfekcionizem, prekomerni nadzor in pozornost na detajle, zamaskirajo v kreposti. Za njih je to, kako nekaj počneš, dosti pomembnejše kakor pa končni rezultat. Pravilom sledijo dobesedno, ne glede na to, čemu so v resnici namenjena. Da se ne bi skupaj z njimi izgubili v temnem gozdu obsesivnih drobnarij, se zaščitite tako, da neprestano zrete na celotno krajino.
PARANOIDNI VAMPIRJI
Izraz paranoik v pogovornem jeziku označuje človeka, ki je prepričan, da so se vsi zarotili proti njemu. Na prvi pogled si je težko predstavljati, da bi bilo lahko v preganjavicah kaj privlačnega. Paranoidni vampirji niso mikavni zaradi svojih strahov, temveč zaradi tega, kar se skriva za njimi. Paranoja je v resnici nadnaravna zmožnost poenostavljanja, ki vampirjem omogoča, da vidijo stvari, ki jih drugi ne. Njihov cilj je spoznati Resnico in izgnati vse dvoumnosti iz njihovih življenj.
Paranoidni vampirji živijo po točno določenih pravilih, za katera so prepričani, da so nespremenljiva, in obenem pričakujejo, da jim bodo sledili tudi drugi. Ves čas so na preži, da bi odkrili morebitna odstopanja, in običajno jih tudi odkrijejo. O njih lahko razmišljate kot o detektivih vampirskega sveta. Njihova prepričanost vam bo dala občutek varnosti in zaščite – vse do trenutka, ko boste glavni osumljenec postali vi.
Vampir Jamal prikoraka v kuhinjo, roke si briše s papirnato brisačo. »Pravkar sem zamenjal olje v avtu in opazil, da je tank za bencin skoraj prazen.«
Theresa skomigne: »In?«
»V soboto sem ga napolnil.«
»Torej, hm … Avto sem vozila ves teden.«
Jamal odvrže papirnato brisačo. »Veš kaj,« pravi, »to je malo čudno. Ne spomnim se, da bi kdaj prej porabila ves tank v tednu dni. Tvoj avto porabi koliko, recimo 7 litrov na 100 kilometrov? Torej si prevozila 700 kilometrov.«
Theresa se nasmehne in skomigne z rameni: »Očitno je bil naporen teden.«
Jamal se ostro zazre v Theresine oči: »Kje si bila?«
Paranoidni vampirji ne zmorejo uvideti edinole tega, da s svojim vedenjem sami povzročijo, da se drugi obrnejo proti njim. Zato pa lahko vidijo skrite pomene in globljo resničnost, ki se skrivajo pod površjem stvari. Večina velikih moralistov, vizionarjev ter teoretikov (in vsi terapevti, vredni svojega imena) ima v sebi vsaj kanček paranoidnega, sicer bi sprejemali realnost zgolj takšno, kot se zdi na prvi pogled. Na nesrečo pa paranoja ne razlikuje med teorijami o nevidnih silah fizičnega sveta in teorijami o zamaskiranih vesoljcih, ki skušajo prevzeti oblast na našem planetu. Isto gibalo, ki lahko pripelje do brezčasnih verskih resnic, je krivo tudi za goreče heretike na grmadah.
Paranoidni vampirji bodo odkrili vse, kar želite prikriti. Vaša edina zaščita je gola, neolepšana resnica. Povejte jo zgolj enkrat in nikoli ne pristanite na navzkrižno zasliševanje. Lažje rečeno, kot storjeno. Kako lahko to vendarle storite, boste našli v poglavjih o paranoidnih vampirjih.
