Sem precej razmišljala o tem vprašanju – in po mojem je alkoholik vsak, ki si življenja
brez alkohola ne zna predstavljati.

Poskusite – predstavljajte si, da ste povabljeni na piknik/zabavo/rojstni dan/vikend s prjatli…
in vam pojasnijo, da bodo za pit samo brezalkoholne pijače. Bi šli? Si SPLOH lahko
zamislite, da bi se lahko “dobro imeli” brez alkota?
Pa recimo, pomislite, če vam je kozarček “nagrada”, za vse hudo, kar morate sicer
potrpeti…tečen šef, bolana mama, naporni otroci, neznosen promet….saj si hudiča
ZASLUŽIŠ tiste dva deci, a ne? Saj narediš vse, kar se od tebe pričakuje, a zdaj pa še
piva ne bi smel spiti?
Zaradi mene recimo, alkoholne pijače lahko so, komot jih pa ne bi bilo…spijem parkrat
na leto eno manjšo količino, pa še opazila ne bi, če je recimo eno leto ne bi. Koliko vas
je takih? Koliko bi se vas iskreno zgrozilo, če bi vam na primer zdravnik rekel…niti kaplje
več?
Kolikor jaz opazujem ljudi okoli sebe, je alkoholikov ogromen procent. Niti ne mogoče
takih, ki bi se valjali po jarkih…ampak še vedno 100% alkoholikov…