Ker imate zelo prijetno rubriko, se oglašam in Vam sprosim za nasvet

Najprej bom napisala nekaj formalnosti o sebi.

O sebi imam zelo pozitivno mnenje – sem (kaj je zame najpomembnejše in na čem sem najdje delala) samozavestana, prijazna in odprta ženska. Srbim zase – vsak dan telovadim, redno hodim v fitnes in skrbim za svojo notranjo rast (meditacije, branje..) in zunanji izgled.

Formalno: sem magistra sociloških znanosti, materialno sem preskrbljena, imam svoje stanovanje na Primorskem, svoj avto…

Gradim na izboljševanju parnerskih odnosov – tako da delam najprej na sebi. Tako se v mojem življenju pojavljajo različni prijetni moški.

Nekaj tednov nazaj se je pojavil fant, ki mi je vseč. Po nekaj zmenkih na Obali sva se začela spontano dotikati in kasneje tudi poljubljati. Zelo prijetno je bilo. Tu sva ostala, kljub temu, da sva si oba želela več (oba sva v zvezah).

Meni je takrat popoloma postalo jasno, da bom svojo zvezo zaključila in sem jo. On to (še) ne ve.

Ne vem kaj zdaj naj naredim – mu povem, ali ne? Ne bi želela, da to razume kot nekakšno “prisilo” ali “pričakovanje” da od njega pričakujem zdaj isto dejanje. Zato mu do zdaj nisem povedala kjub temu, da sva se po tem se videvala.

Ne vem kaj naj naredim – v bistu si oba zelo želiva sexa, vendar menim, da je za vsak odnos dobro da se prejšnji zaključi – ne zelim mu pa s tem moriti.
Drugi način pa je ta, da se prepustiva spolnosti in bova potem ugotovila oba in vsak zase kaj je tisto kaj si želiva.

Vem pa to, da ne želim biti ljubica niti fantu, ki me res privlači. Še manj zanimivo se mi zdi, da bi z njo tekmovala in ga osvajala kot to počne ona.

Kako naj se odločim – naj grem v akcijo ali pustim?

Spoštovana Sanjeee,

zelo lepo je slišati, da človek dela na sebi in skrbi za svojo čustveno vitalnost. Ob tem torej čestitke.

Ko pripovedujete svojo zgodbo, je v njej zanimivo ravno to, da ste že v odnosu s tem (novim) fantom in da mu dejansko predstavljate ljubico (čeprav tega niste hoteli). V vajinem odnosu je možno začutiti veliko skrivnosti, prikrivanj in prevar že zdaj. Z neiskrenostjo sta že na začetku zastavila svoj odnos, ki ga vaš fant kljub vsemu še vedno nadaljuje. Vaš fant je torej neiskren do svoje (do)sedanje punce in tudi do vas. Ker mu na to ne oporekate, v resnici pristajate na tak odnos. So to tiste vrednote, na katerih želite osnovati vaš odnos z nekom v prihodnje? Je to tisto, kar si zaslužite? Pomembno je tudi, kaj ta fant ob vas čuti, koliko ste mu vi pomembni? Zaenkrat je s svojimi dejanji pokazal, da ste “le ena izmed mnogih”… (oprostite izrazom), ki je nasedla? Naj vam bodo te navedbe in vprašanja v razmislek, da se boste lažje usmerili in odločili. Moteče je tudi to, ker se ne ve, kaj on predstavlja v vašem življenju: fanta, prijatelja, znanca…, čeprav odnos mora biti definiran, sicer boste težko krmarili naprej, saj bo njegova vloga večen zaplet.

Zaupajte si in se odločite, kakor VI čutite, saj je pomembno, kaj si vi želite in kaj vas osrečuje. Ne pozabite pa, da se vaš fant tudi sprašuje “Kako naj se odločim – naj grem v akcijo ali (jo) pustim?”. Srečno.

Ona ga osvaja? Oprosti, ona je njegova punca, kajne?

Cenim to, da misliš, da je pošteno zaključiti odnos, preden začneš novega. Drugače pa iz prebranega veje ena sama samohvala in analiziranje. Kaj pa boš drugega? Reci mu, naj pusti punco, če hoče biti s teboj. Če je ne bo pustil, ti bo jasno, da mu lahko špilaš samo ljubico, česar pa, predvidevam, ne boš hotela.

Ojjjjoj, kako si ti plitka ženska….nimam kaj dodat k drugim odgovorom…. on je pa itak ena varalica…

Hvala Vam vsem za odgovore.

Gospa Barbara!
V tem času sem odnos že pri sebi (spontano) definirala (je minilo kar nekaj časa od vprašanja), posledično ga je tudi on in zdaj sem zelo zadovoljna. Upam, da bo čimlepše za naju oba. Čimveč novih občutij in doživljanj.
Vsekor se strinjam s tem, da je vsak odnos potrebno v sebi vedno definirati in šele posledično ga lahko definira drugi, sopartner in itd…

Nekako me malo zmoti tista navedba v vašen odgovoru “da ste “le ena izmed mnogih”… (oprostite izrazom), ki je nasedla”. Se opravičujem, ampak jaz na to gledam precej drugače – sama sem odgovorna za svoje življenje. In ne vem čemu naj bi nasedla – saj sva si oba to želela. On ni nič več odgovoren (bil) kot jaz. Lepo je, da za svojimi odločitvami stojiš in ne vališ krivno na druge. Zame so moški čudovita bitja in nikoli ne želim nikogar od njih kriviti za karkoli kar v mojem življenju kar ni vredu.
Tudi če s tega ne bi nič bilo, bi v mojih očeh žel se vedno spoštovanje in prijetno komunikacijo kot ga tudi vsi bivsi fantje žanjeno. Nimam razloga, da bi ga miselno napadala kogarkoli. Odločitve so bile vedno moje in jaz se jih jasno zavedam.

***

Ponočnjakinja, hvala tudi tebi. Jaz sama sebe zelo cenim in spoštujem. Posledično me tudi drugi. Tako si želim živeti in delovati naprej. Ne oziraje na to, če je to tebi vseč ali ne. Vsi pač ne moremo biti vsem vseč. To je itak logično. Zame je pomembno, da sem sama s sabo zadovoljna in da grem tja kjer hočem biti. Življenje je moje in lepo je da zgleda tako kot si jaz želim.

*****

Etka, ne zanikam te opcije. Mogoče je celo resnična, v tvojih očeh vsekakor. Ampak meni je vsekakor lepo, tudi ce sem plitva. Z nim pa mi je naravnost rajsko.

***

Kot ste bili iskreni vi, sem bila tudi jaz. Imamo pač drugačna mnenja, ampak zaradi tega lahko živimo v sožitju naprej.

Pozdravljeni,