kdaj z zlicko
ko se bo zacela zanimati, ji das navadno malo zlicko in navaden slincek ter ji dovoli, da sodeluje med obicajnim hranjenjem. se najbolj prakticno je, da ji zato pripravis malo gostejso kaso, kot npr. pire krompir. sama sem v vecino zelenjavnih miksov zamesala se zlicko rizkota, da ni kapljalo z zlice.
sicer pa pred letom in pol tezko pricakujes, da se bo znala samostojno sama najesti z zlicko, verjetno bo slo prej z vilicami, ce ji bos ponudila majhne mehke koscke.
in se nekaj: perilo preprosto vrzes v stroj, mislim da je vec dela s ciscenjem tal pod mizo.
Vsi psihologi pravijo, da je treba otroku žličko ponuditi čim prej, mu pustiti packanje, poskušanje hrane, namakanje prstov in spoznavanje okusev. Otrok, ki mu dovolimo, da se že od samega začetka hrani sam (kolikor je le sposoben), ima v malčkovi dobi manj težav z odklanjanjem raznih vrst hrane. Žličke so seveda različne, še najbolj se obnesejo take, ki imajo držalo pod kotom, da otrok lahko hrano z nje posesa. Ko žličko kupujemo, jo lahko damo tudi v roke otroku, da vidimo, kako jo drži. Otrok, ki je starejši od 6 mesecev in popolnoma obvlada nošenje predmetov v ista, lahko poskusi jesti z žličko. Mamice, ki se konstruktivno in s pripravljenostjo na packarijo lotijo zadeve, se mi pogosto pohvalijo, da otrok pri enem letu že popolnoma samostojno je z žličko. V prvi fazi namreč izkoristijo otrokovo veliko zanimanje za spoznavanje z usti. Otroku nadenejo plastičen slinček, pod stolček za hranjenje pa razprostrejo plastificirano podlogo ali pa časopisni papir.
V praksi pa so stvari lahko drugačne. Meni, na primer, gre packarija strahovitoooo na živce. Pri vsakem otroku posebej sem si zadala nalogo, da ga bom učila hranjenja po vseh principih, pa pri nobenem nisem zdržala. Ko sem zagledala kašico na mizi, pa lepljivo maso pod stolom, pa juhico ne vem kje, mi je vedno zmanjkalo volje, potrpljenja in živcev in… Tako so se mi seveda pustiti hraniti, Aljaž do tretjega leta in še čez. Še danes rad potarna, da ga takooooo boli roka.
Edina, ki je hitro začela jesti sama (in sem ji tudi pustila, ker je bila izjemno motorično spretna), je bila Mariša, ki je pri 20. mesecih zgledno uporabljala žličko brez polivanja. Zala je pa še danes pacek. Najbrž tudi po moji krivdi…
Pozdrav in pogum!
Nina
Zdravo, Darinka!
Mi smo kupili Chiccotovo žličko in vilčko, ki sta “polomljeni”, nekako ukrivljeni, da otrok lažje najde usta in mu ni treba ukrivljati rok. Pred seboj je imel krožnik, ki se prisesa na mizo, da ga ne more vreči dol, notri je imel malo hrane, ostalo sem imela jaz posebej.
Packali smo od vsega začetka od 6 mesecev naprej, od 9. meseca se hrani samostojno, ker se ni več dovolil pitati (eh, saj je bilo svinjarije, a ti povem, da je bilo vredno, ker je bil ponosen ko petelinček na gnoju!)
Po tleh sem mu postlala kar s kupljeni plastičnim prtom, moja babi, pa mi je dala zašiti kup slinčkov z rokavčki iz plastificiranega platna, da sem jih lahko oprala. Zadaj so se lepo zavezali (predstavljal si kratko haljico), mali pa je bil zadovoljen, ker si mami ni pulila lase ob njegovem veselem packanju. Naša najljubša jed so od 6. mes. bili in so še vedno špageti s polivko, narezani čisto na drobno, in njoki.
Priporočam ti, da otroku hranjenje narediš zabavno in psroščeno, zato se dobro opremi z živci (oziroma bolje, z nasmehom), s plastičnimi in pralnimi zadevami in OBVEZNO!!! s fotoaparatom, ker je vse skupaj skrajno zabavno.
T.
Mi smo ga v bistvu dobili v kompletu Chicco (poglej v trgovini Chicco na Wolfovi) – dobiš krožnik, tak za prisesat in še za natočit vodo, da je hrana dlje topla, zraven pa je še žlička in vilčka, taka “polomljena”, da otroček lažje je. Smo pa z žličkami začeli z enimi drugimi tudi Chiccotovimi (se dobijo ravne -. za mami, in polomljene – za otroke), ki pa so iz silikona, da je mehak in se otrok (in ti) ne more čisto nič poškodovati. Za začetek so take žličke idealne.
Veliko papcanja!
T.
Tudi mi smo naši mali dali žličko v roke kar hitro…ker je imela nemalo težav z bolečimi dlesnimi ob izraščanju zobkov, smo se opremili s silikonskimi žličkami (tudi te dobiš v običajni in ukrivljeni izvedbi), pa smo ubili dve muhi na en mah…če ne za hrano, jih je pa za dlesni masirat uporabljala…učila se je vsekakor ob tem. Danes pri 17. mesecih kar lepo je sama, seveda če to želi. Ker pa to ni več ravno nova spretnost, že velikokrat mirno dovoli, da ji pri hranjenju pomagava tudi očka ali mamica.
Termo krožnik pa dobiš tudi v Mercatorjevih trgovinah, vsaj v hipermarketu, kjer smo ga kupili tudi mi…verjemi, za začetek se res splača.
Pozdrav,
A.