Najdi forum

Kaznovanje otrok

Romana: včasih bi sama sebe po riti, ker upam izpostavit stvari iz svojega življenja, o katerih drugi molčijo. ampak … če je komu v uteho, da ni edini, da sem tudi jaz med tistimi, ki mi včasih vse skuapj spolzi iz rok … dobil ista jih 3 – 4 krat v 11 oz. 13 letih. če sem zaradi tega mučiteljica in sovražnica otrok … bog pomagaj.

tudi v pasji šoli mi je rekel učitelj, da pri psu vse dosežemo z zgledom in besedo. po treh mesecih je mojega psa lastnoročno kaznoval (raje ne povem kako) in mi toplo priporočil, naj mu zbijem ego, drugače ga bo on meni. sem se fino zamislila ob njegovih besedah.

Kaznovanje samo nima takih mocnih posledic,kot mogoce mislite.Sama sem bila velikokrat kaznovana,tudi namesto brata ali sestre kar nekako je zmeraj kriv srednji otrok.Vendar se tistega,kar sem res uspicila se kako dobro spomnim in ce ne bi bila kaznovana bi verjetno se kdaj poskusila.EDINO KAR NE TOLERIRAM JE DA SO BILE KAZNI IZJEMNO KRUTE.Sama sicer zelo redko zgubim kontrolo,pa se to hitro mine.Druzba se je spremenila od takrat ko smo bili mi otroci in ne nujno na boljse,ampak obratno,cezdalje slabse je za vse in kar se ze krepko cuti.vprasanje je kako bodo ti otroci krotili svoje otroke….se je za zamislit…..

In ker je ocitno to pereca tema,se samo vprasajmo kam vodi samo nasilje med otroki.Zacne se ze v vrtcu,nadaljuje v soli in to cez vse meje,otrok je prisel domov ze v modricah..Sama ne podpiram nasilja,bolj zalezejo kazni in marsikje je tako..Samo nasilje pa…nemogoce se mu je izogniti,pa cetudi otroci tega ne poberejo doma, ampak so vse nasilnejsi…druzba pa vse preveckrat krivi starse…jaz mojemu vedno pravim,da ne sme zaceti pretepa brani pa naj se…sory ce se ne postavi zase se drugace se bolj spravlajo nanj…

Katarina, ti si menda socialna delavka, pa vzgojnih težav ne znaš reševati drugače kot s krutostjo. Zgrožena sem.

Nisem se mislila vpletati v to debato. Sama sem zagovornik nenasilja, ker menim da s tem otroka ne kaznujemo, ampak ponižujemo. Tista ‘ena po riti’ pa nam uide takrat ko starši sebe nimamo dovolj pod kontrolo, ali preveč popenimo ali pa se preveč ustrašimo.

Katarina – se strinjam otrok mora vedeti ZAKAJ je dobil kazen in KAKO BOLEČA je kazen, pa tudi kazen mora dobiti takoj. Vendar ni ‘bolečina’ samo fizične narave. Kazni v smislu ne smeš ven, brez TVja, brez računalnika ipd… so ravno tako boleče. Morda še veliko bolj vzgojne – a pri teh kaznih moramo biti tudi starši veliko bolj dosledni. Lažje je dati otroka čez kolen – mu jih nabiti 20 in je delo zaključeno.

In moje mnenje je, da nismo naredili nič – če otrok nečesa ne bo storil, ker se boji batin. Svoje vzgojno delo smo dosegli, ko otrok nečesa ne bbo storil, ker je spoznal da to ni prav, ni varno, ni moralno, ni pošteno, …. ipd. Sem pa tudi zagovornica tega, da otroku vedno razložimo zakaj nečesa ne sme, zakaj mu nečesa ne dovolimo,…

Aja pa še to. Ko mi je ušla ‘ena vzgojna’ in mi je bilo potem žal (kot pravi ena neumestna), sem se potem sinu opravičila. In mu tudi razložila zakaj se je to zgodilo, ter tudi da ga nihče nima pravice tepsti.

Svojega sina spoštujem in isto pričakujem tudi od njega.

Velik cmok se mi je naredil v želodcu, ko sem prebirala katarinin zapis na blogu oz. temu postu. Tako kaznovati svoje otroke?? Ne znam si predstavljati, da bi mene mami (moja draga, vsega spoštovanja vredna mami) takole premlatila, in ne znam si predstavljati, da bi jaz svoje otroke.
Verjamem pa, da se ljudje, ki niso bili deležni vzgoje brez tepeža, težko izvijejo iz tega začaranega kroga in da morajo veliko več storiti na sebi in za sebe, da njihovi otroci ne bi bili deležni enake vzgoje kot oni sami.
Verjamem tudi, da je telesno kaznovanje res bolj priročno za starše, ki mislijo, da se da vzgajati otroke iz danes na jutri, pa se jih že vse prime, daj ga premlatiš, pol je pa mir. Če mu daš pa neko konkretno prepoved npr. brez žepnine, dokler ne povrneš škode), pol ti pa še reče, pa kaj potem, je treba pa predolgo biti dosleden in vztrajati pri prepovedi. To pa zahteva veliko večji napor kot ena okoli ušes, ali pa 10 po nagi riti.
Ati, vsaka čast!

Lep dan vsem, pa ne se tepst, saj poznate tisti slovenski pregovor: “Kar se janezek nauči, to Janezek zna!”

Khm khm – Katarina na moč te imam rada, ampak s kuhalnico po riti… nagi… 20x…
Najprej kar pomislim: da je to grozljivo too much za prekrške, ki si jih naštela. Mislim, 20x po riti s kuhalnico, če se stepeta? To je za mene izjemno kruto za takorekoč malo stvar.

Mene so doma pretepali, ko sem bila majhna. Tudi s kuhalnico, za prekrške, za katere sem bila menda jaz expert. Ti povem, vzgojno to ni bilo nič, razen, da sem očeta sovražila in iz bojazni do njega pač nisem delala prekrškov. Če je to vzgojno…
Ti pač praviš, da deluje – v tem smislu je delovalo tudi pri meni 🙁

Imam dva otroka in ne ravno načrtno, ampak še nikoli ju nisem udarila. Ne da bi imela ravno neke moralne zadržke, ampak iz dveh razlogov: ker vem, da to ne deluje (razen v smeri strahu in sovraštva- to pa ni ravno neka osnova za utrjevanje pravil, kaj se sme in kaj ne). In drugi razlog: ker čisto priznam, da ne vem, ali in kako bi se ustavila, če bi enkrat začela.
Zato rajši nikoli. Moja varnostna zaponka pač.
Ali si ti prepričana, da se znaš ustaviti?
Naštela si prekrške in kazni zanje. Kaj pa, ko bo ena nardila še večji prekršek, kot je prihod do ov po temi, kraja denarja, medsebojni pretep? Kakšna kazen pa potem – 50 s kuhalnico? 100 s kuhalnico? DO kje?
Ne vem.

NE bi rada solila pameti, še predobro vem, kako otroci znajo prestopit meje. Moja dva pravita, da pri meni ni hujše kazni, da pa ko jaz delam pridigo, je to nekaj najhušega. Moja otroka (11 in 6 let) se ne tepeta, kradeta… (zaenkrat, naj potrkam), ker jima je očitno too much poskušati mojo vzgojo potem.

Katarina, drugega izraza za to, kar delaš oz. si naredila (praviš 5x), ni – to je pretepanje. In dejstvo je, da se da vzgajati brez pretepanja.

Meni so starsi zdaj, ko sem odrasla, priznali, da so me tepli iz nemoci. Pa saj nisem bila velikokrat tepena, res malokrat, ampak se spominjam vsakega udarca. Ja, zdaj pravijo, da so mi naredili krivico in so se mi veckrat upravicili, predvsem mama. Ona mi ni bila vec kos, ni vedela, kaj bi in me je udarila. Kot mama bi mi morala biti kos in jaz nisem bila kriva, da mi bila kos. Ne obsojam, ker ne vem, nimam izkusenj. Ampak da ne bos cez dvajset let zalostna, ko ti bo hci povedala, da se zelo dobro spomni, da si jo, ko je imela tri leta, naseskala s kuhalnico. Zakaj? Ker nisem hotela jesti, ona pa je izgubila zivce … Kar se mene tice, je nasilje nemoc. Z nasiljem ne kazes avtoritete, kazes, da je nimas in se moras zato zatekati k nasilju.

Kot sem napisala, ne napadam Katarine, samo povem svoje mnenje. Na forumu je pritlehnih napadanj in zlobnih izjav ze tako prevec.

************************************************************************************************** Your fifteen minutes are almost up. Mine have lasted a lifetime. (Denny Crane)

Mislim kako ste se zapičle v to.A je katera sploh dobro prebrala, ali ste vse brale samo to, kako je svoji dve po s kuhalnico?

A je katera prebrala, da ji je zato žal????

A je katera prebrala, da hčeri sicer ne tepe???

Nihče ne odobrava nasilja, tudi ona ne, ampak naredila je kar je naredila, zato ji je žal, tega ne bo mogla nikoli pozabiti, niti odvzeti bolečine, ki so jo doživljale vsaka na svoj način.

Me je pa pogrelo u nulo s kakšnim načinom ste jo napadle.Aja sej res, ve ste super ženske ona je pa mama z napako…

Za tiste, ki ste čisto paf od tega kar je Katarina naredila pa tale primer.

Imela sem znanko, ki ima tri otroke.Njo če si pogledal od zunaj, na hitro, je bila superiorna mama.Ko si se začel malo bolj družiti z njo, se ti je začel odpirati čisto drugačen svet, kakršnega je prikazovala ona.Vedno je o vsaki mami imela povedati same slabe stvari, kako ne kuhajo, kako ne skrbijo za otroke, kako jih puščajo same doma, kako se ne ukvarjajo z njimi, kako otroke pretepajo…..
Človek se kar zamisli nad tem, sploh če si te ženske, ki jih je ona tako zelo očrnila poznal.

Včem je pojnt se sprašujete????

Ta ista ženska je svoji lastni hčeri zlomila roko ko jo je udarila, ta ista briljantna ženska je svoje otroke pretepala z pasom, z šnolo, z povodcem od psa, ta ista najboljša ženska je vpričo mene starejšemu sinu vrgla proti njegu kip iz gline težek cca. 1 kg, in če ne bi bilo men tam, da sem nastavila roko, tako da je padel na tla, bi svojega otroka lahko celo ubila,puščale jih je same doma, zato da je ona lahko hodila ven…..

ZAKAJ SEM TO NAPISALA??ZATO DRAGE MOJE, DA BOSTE VEDELE, DA JE LAHKO RESNICA TUDI DRUGAČNA, DA ČE NEKDO REČE DA NE PRETEPA SVOJIH OTROK TO ŠE NE POMENI DA JE V RESNICI TAKO!!!!!!

Katarina si je pa upala na glas povedati in priznati kaj je naredila, ste jo pa popljuvale.Mislim , da če nekaj priznaš da si narobe naredil, je nekaj velikega.Ona je tista ki nosi breme tega kar je naredila.Nihče pa ne odobrava izvajanja nasilja tudi ona ne.

Dejstvo pa je da smo si tako starši kot otroci različni, ter vsak po svoje dojemamo stvari, zato je čista neumnost, da se otroke vzgaja po nekem enem in istem kopitu.Vsak otrok rabi drugačen pristop, v vsakem starostnem obdobju.Priporočam knjigo pisateljice Barbare Coloroso OTROCI SO TEGA VREDNI.

Vsakdo vzgaja svoje otroke po svoji najboljši moči, ambsolutno vsi delamo napake, če si jih priznamo ali ne, vsi pa svojim otrokom želimo samo dobro.

Mene je tudi bivši udaril – pa mu je potem vedno žal?! A to pomeni, da je bil on tut OK, ker mu je bilo pač žal?

Vem, da lahko marsikomu uide ‘ena po riti’, enim večkrat drugim manjkrat. Vendar pemišljeno pretepanje v imenu vzgoje je zame nesprejemljivo, pa tukaj ne gre za supar ali slabo mamo.

In bella če imaš mnenje ga povej, ni pa potrebno zagovarjati Katarine, mislim, da je dovolj stara, da zna sama skrbeti zase. Pa ni mi povsem jasno na KAKŠEN način jo je kdo napadel? Drugače pa jaz nisem nikjer zasledila, da ji je žal (imam prav?), ampak je dejala da ji je hudo in tudi ko je izvajala te vnaprej dogovorjene kazni ji je bilo hudo, celo toliko da je po pretepanju jokala.

Je pa lahko jasno vsakomur, da če bo problem izpostavil na javnem forumu potem bo dobil mnenja in sodbe, tako za in tako proti.

40 udarcev s kuhalnico po nagi riti je kruta in poniževalna kazen in Katarina jo je izvedla premišljeno. Vzemi kuhalnico in z njo 40-krat udari po stolu ali kavču, zraven pa si predstavljaj, da tolčeš po svojem otroku, pa boš videla, koliko časa to traja in koliko energije je potrebno.Kako lahko potem zatrjuje, da ne odobrava nasilja?

Sorry bella, malo bolj preberi, kaj je napisala.

Načrtno, premišljeno, zelo močno in večkrat jih je – in zagovarja, da je to koristilo.

Tole so citati iz njenega posta:

“Žal mi je, da je nisem že takoj…”
“In kazen je bila vzgojna in je ne bo nikoli pozabila.”
“In še vedno imamo sankcije, ki se kaznujejo s telesno kaznijo…Moram potrkat, da ju dve, mogoče tri leta že nisem niti “ušlatala” kaj šele udarila ali pretepla…”

Tukaj jaz nič ne vidim, da ji je žal in da se ji pretepanje zdi problematično.

Kaj pa bo naredila, ko bo njeni hčeri nekdo ukradel kaj in ga bo njena hči (ker je pač tako naučena) pretepla? A ga bo s kuhalnico ali s čim ostrejšim? Morda se kakšnemu staršu to ne bo zdelo kul in jo bo prijavil zaradi napada.

To ni napad na Katarino kot osebo (je ne poznam, povečini se mi njeni posti zdijo v redu, odkriti in smiselni), ne moremo pa olepševati stvari, ki jih je opisala. To je (bilo) pretepanje zelo krute in ponižujoče vrste. Njena hči ga res ne bo pozabila.

Bella, očitno si katarinina odvetnica, ampak bolj slaba.
Najprej obsojaš, da si nekatere ne preberejo dovolj pozorno katarininega posta o kaznovanju, potem pa jasno dokažeš, da si med njimi tudi ti:
1. katarina nikjer ne piše, da ji je žal, ampak da ji je hudo – verjamem, svojega otroka takole pretepst – če bi ji bilo žal, tega ne bi storila vsaj 10x (citat: “moram priznat, da sta jih dobili mogoče vsaka po 5x v vsem svojem življenju”)…ji je pa bilo zato 10x hudo, tudi tako da je jokala – a je to priznala zato, da bi se nam zasmilila??
2. ne vem, če je katarina res priznala, da je s tem storila kaj narobe in če je zaradi tega “velika”, kot navajaš – če bi bila to res napaka, potem ne bi imela spiska prekrškov in kazni za njih (svoj kazenski zakonik!) in celo ceremonijo ob kazni, predvsem pa, če bi mislila, da je bila to napaka, takega načina vzgajanja ne bi tako goreče zagovarjala.

Ti svetujem, da poveš svoje mnenje, katarina pa se naj brani sama, če tako presodi, ker ji ti narediš več škode kot koristi.

Če se bo katarina še kaj oglasila na to temo, pa bi si zelo želela slišati odgovor na vprašanje, kaj bo storila v jeseni, ko bo začel veljati zakon, kjer bo prepovedano vsako fizično kaznovanje??

Lp.

Takole; zdaj ste me zjezale. Jaz živim sama s sinom, ki je star 5,5 let. Ali zagovarjam ”fizično” vzgojo? Seveda. V hiši imava plin, zunaj je dvorišče z grabnom, traktorji, v hiši je električna napeljava (o bog, kako sem napredna!).
Od doma greva okoli 5h, vračava se okoli 15,30. Delam kot konj, utrujena sem in sama za vse; ne morem biti ves čas 100% pozorna.
O nekaterih stvareh se z njim nisem pogajala, o nekaterih se ne bom. V štekerje NE SME drezati, štedilnika NE SME prižigati (plin), peč NE SME odpirati. Pika. Ni moraliziranja, ne pametovanja, to se ne dela.
Svojega otroka sem dobila pri 36ih letih, ne bom ga zgubila zaradi nekega ”new age” preseravanja. In poskušam vzgojiti enega normalnega otroka/dečka/fanta/moškega. Ne piarovca ali dojenčka pri 30ih. Zato mu moram verjeti in zaupati. Zato mi NE BO SMEL lagati, NE BO SMEL krasti,……… lahko bi naštevala do nezavesti a je trapasto. Če teh stvari ne bo delal, pač ne bo šiba pela. Ve podcenjujete svoje otroke….. niso tok naivni in trapasti, kakor delajo z vami, da pridejo bolj na izi skoz. In osebno sovražim manipuliranje, čustveno in drugačno pogojevanje; mi je pač v šeškanju več dostojanstvenosti za otroka, kakor pa v mešanih signalih, ki znajo otroka čisto zmesti. Tu se ve: to si naredil, zato boš kaznovan. Pika. Ne pa vlečt čez 5 let vn kaj je naredil………..halo, tud resno te nihče ne more jemat.Ampak point je drugje. JAz sem mu in oče in mati, mora me ljubiti, me spoštovati in se me bati. MORAM mu biti avtoriteta; starš, ne prijatelj. Frendov bo imel dost (ali pa tudi ne).
Jaz vstajam ob 4ih, da prideva do časa v službo/vrtec. Jaz služim denar, da mava za hrano in račune. Jaz dežuram, če je on bolan, jaz podstavim glavo, da lahko moje laske suče in se tako pomiri. On me poboža in reče da sem njegova princeska (seveda s pogojem, da si pustim daljše lase rasti), zjutraj nimava scen, ampak se oblečeva in odpraviva kot dva vojaka v novi dan. Moj otrok je OK, ampak ve, kje so meje, in ve, da ko jih krši bojo pač sankcije. Pač ni pogajanj.
Vsak od nas vzgaja svoje otroke na način, za katerega smatra, da je najboljši mogoč. Enim uspe, enim ne uspe.
Počakajmo na rezultate :)))) (seveda imamo lahko tudi vsakoletne primerjave, ampak men osebno je to glupo).

Beba, nisem njena odvetnica niti slučajno, je sama dovolj močna da se brani.

NE ZAGOVARJAM NASILJA V KAKRŠNIKOLI OBLIKI.NE PRETEPAM SVOJIH OTROK, vem pa da včasih ni dovolj pogovor ali lepa beseda, ampak moraš uporabit tudi kaj drugega- ne mislim pretepanja.Poznam primere otrok, ki so danes odrasli, pa v življenju niso dobili kake čez rit,ampak samo kazni.Kot odrasli pravijo, da bi jim včasih bolj zalegla kaka čez rit, bi imelo večji učinek, kot pa kazni in prepovedi.

Mene moji starši niso nikoli pretepali, ampak so mi vedno delali pridige, ter dodeljevali najraje hišni pripor.Ampak z tem niso dosegli popolnoma nič.Jaz sem vsakič točno vedela, kaj me čaka, če sem kaj naredila narobe.Sem potem pol ure poslušala pridigo in šla v svojo sobo.Brez učinka.

Pa očitno sem res edina k sem mimo usekala….ups….

Da pa še vrnemo temo na osnove, ki jih je načela Katarina:

“kako pa vi/ve vzgajate otroke? sta kdaj v dilemi kaj naredit, ste prenežne, ker ste ženske ali se vam srce trga, ko morate otroka kaznovat?”

Veljam za zelo strogo mamo, ki ima otroke na kratko. Pravila so definirana, ob kršitvah pa so očitno moji pogovori tako grozni, da jih je malo, več pa ni potrebno. Vsak otrok ima definirano, kaj mora narediti doma, tako kot imam jaz svoje obveznosti. Pred temo morata biti doma, tako kot jaz pridem domov ob dogovorjeni uri. Naloge morajo biti narejene, preden pridem jaz. S prijatelji se dogovarja vnaprej. Žepnino lahko porabljata po svoji presoji, vendar ob premisleku, kaj bosta še potrebovala v prihodnosti.

Dileme – HA HA HA – kako bi rekla – povprečno 1x na teden tarnanje s prijateljicami, kako bi, kako sem, ali sem v redu, morda sem prestroga, morda sem premila… Tako dilamo s tem. Jaz se učim od prijateljice popuščanja (včasih spregledati kakšno napako), ona se uči od mene doslednosti (mama je šef).

Navadno pogovori z otrokoma gredo v stilu: “v redu, lahko narediš to pa to, posledica bo ta pa ta. premisli in mi povej.” “pravila veljajo za vse. premisli, kaj bo, če bom jaz prišla/kuhala/služila denar ipd., kadar se mi bo hotelo” “ker nisi…, danes ni tega….
Posledico zelo konkretno definiram in nastopi takoj, sem pa zelo dosledna in ne pozabljam.
NEkaj rečem dvakrat, potem pa opomnim, da “sem že dvakrat rekla”.
Pravih pretepov pri nas ni, ker (enako kot Katarina) če so bomo pretepali, se bomo pretepali vsi, to pa sem zelo dramatično in prepričljivo opisala, kako bi zgledalo, primer razširila na sošolce, družbo, svet.
Problem, ki ga imam jaz je, da se tudi v šoli ne pretepata, pa me je strah, kako bosta na primer v srednji šoli, če bo veliko nasilja.
Če se preveč kregata, gresta narazen oba, razmistiti morata vsak o svojem dejanju in takoj nastopi druga aktivnost, ki je DELO.

O svojih principih sem do danes bolj malo razmišljala, bolj ali manj mi vsi pravijo “tebi je lahko, ko sta pridna”. Ne vem, morda sta pridna, morda sem jaz zelo stroga in dosledna.
Zaenkrat vse to deluje, ker je največji star že 11 – sem že opravila nalogo? HA HA

NE vem, kaj bi naredila, če bi kradla. PO moje bi najprej moral pri meni v službi videti, kaj pomeni zaslužiti tako vsoto denarja, potem bi pa moral narediti nekaj (bi si moral sam najti delo ali pa bi mu ga jaz), da bi zaslužil to vsoto denarja, ki bi jo moral sam vrniti z opravičilom.
Če vse to ne bi šlo, ne vem, kaj bi naredila. Aja, njegova žepnina najbrž.

Včasih pomislim, ali ne bosta otroka rajši pri očetu, ker sem jaz tako stroga. Pa, presenetljivo, pravita, da ju nikoli ne kaznujem (v šoli so imeli eno debato o tem, potem pa še mi doma). Ne vem od kje torej moje in mnenje mojih prijateljic, da sem stroga. In tudi ne vem kako to, da (ponavljam: ZAENKRAT) nimam težav.

Včasih se sekiram, da sem pri reševanju težav preveč racionalna, preveč “moška”, preveč stroga. Da nikoli nežno, po žensko, ne popustim, nič ne prezrem.

Mi pa srce nič ne krvavi, ko zavpijem, vsak v svojo sobo, čez 5 minut pa na pogovor! Če bi pa ju udarila, pa ne vem, kaj bi naredila sama s sabo oziroma bi mi srce počilo, zato ju ne udarim. Morda pa je moja pridiga enako boleča (privzdignjene obrvi, ostre oči, resen distanciran glas).

Včasih si želim, da bi bil zraven njun oče strog, potem pa bi si jaz lahko privoščila biti popustljiva in bi “dajala potuho”. Pa pač ni tako, za vsakodnevno vzgojo sem sama.
Njun oče ne zna s pogovori zdilati z njima, kaznuje ju vsakič, ko se stepeta (JA, pri njem se stepeta, pri meni ne). V to se ne vmešavam, dokler ju kaznuje z delom. ČE bi pa tepel otroka, bi bil pa v trenutku v obravnavi.

Ja bella, lahko zdaj znoriš, da se hvalim, da sem popolna mama.

Jana bravoooo očitno ti uspeva, sem vesela za tebe in otroka.Kapo dol, pa želim ti , da bi vam še naprej vse tako uspevalo kot do sedaj.

Katarina ima svoje poglede in načine, ki so njeni, ampak to še ne pomeni, da se z tem strinjam, oz. da to odobravam.

Vsi hočemo svojim otrokom dobro, eni na nam sprejemljiv način ,drugi na nam nespremenljiv način.Ampak v konči fazi prav nihče ne ve, kakšen bo končni rezultat, ko nam bojo otroci odrasli, zato vsem vso srečo.

Ojej, Rose Ann, ne morem si kaj, da ne pomislila, ali ti bo res uspelo vzgojiti to, kar upaš?

Morda pa bo tvoj vojaček naučen tudi, da če ga sošolec ne uboga, kar si je zamislil, bo pa šiba pela. POtem pa se boš čudila, zakaj je toliko nasilja med vrstniki – ker eni doma vidijo, da tako se dela, a ne.

In do katerega leta pa še upaš, da boš fizično moćnejša od njega? A potem pa bo lahko lagal, kradel, celo plin prižgal, ker bo vedel, da ga ne boš več mogla pretepsti?
Oziroma, ko boš ti 80-ish in malo senilna in boš malo ponečedila pod sabo, bo pa šiba pela, saj ti je sin že 100x lepo rekel, da tega ne delaj.

Poanta: zakaj naj bi otroka pretepali, da si bo nekaj zapomnil, če tega ne delamo pri sodelavcih, partnerjih, starših, prijateljih. A pri teh drugih skupinah ljudi pa znamo druge prijeme, pri otrocih pa mora šiba peti?

Poanta 2: ne vem, kako sem jaz brez šibe uspela otroke naučiti, da se zjutraj sama oblečeta in spravita v šolo, da pustita pri miru vtičnice, plin, kable, vročo vodo, okna v 4. nadstropju… Zaenkrat sta še živa. Najbrž sta pač pridna po karakterju – HA HA.

Bravo Beba78, tudi jaz sem mislila napisati kaj o tem novem zakonu, kjer bo prepovedano vsakršno nasilje nad otroki, predvsem pa to, da tudi v familiji.

Me pa zelo veseli, da ste zagovornice nenasilja v veliki večini, že s tem je bil moj namen dosežen. Moram pa vam povedati, da se g. Primož sploh ni nič oglasil, ne vem, kaj naj si mislim o tem?!!

Mimogrede, ali ste opazile, da se moderatorka že 2 dni nič ne oglasi?

Zelo fajn moderatorko imamo ja.

Tinchi

New Report

Close