Razlika je, če jih dobi otrok po riti, kar je čisto normalni vzgojni ukrep ali če jih dobi ženska, katere mož ni odgovoren za njo niti ni v zakonu zato, da bi jo vzgojil. Povezava obstaja samo pri tistih ženskah, ki so bile v mladosti trpinčene od svojih očetov ali so gledale, kako oče zlorablja mater, pri tej se v odrasli dobi pokaže vzorec v družini oz. izbira partnerja, ki je podoben njihovemu očetu.

No ja, jaz sem pač povedal svoje mnenje in ne mislim nikogar prepričevati v njega, kakor tudi mene ne bo nikoli nihče prepričal, da je “dobiti po riti” ali pa klofuta ali kaj podobnega za otroka čisto normalen vzgojni ukrep.

Ne vem, če je kontradiktorno ali ne, morda tudi je. Vidim pa veliko razliko med tem, da ti v trenutku jeze ena uide (in ne pravim, da je to prav, saj sem napisala, da mi je bilo potem žal, vendar sem otroku tudi tako razložila, kvečjemu je videl, da sem človek in ne brez napak) in med tem, da se načrtno pripraviš s celim obredom, ki mu prisostvujejo priče (drugi otrok) na to, da otroku naložiš batine in to celo s pripomočkom (kuhalnico). Po mojem taka kazen ni učinkovita, otrok se po njej počuti ponižanega. In s tako kaznijo dosežeš kvečjemu to, da mogoče otrok ne bo več naredil tega, za kar je bil kaznovan, ker se bo bal telesne kazni, bolečine, ponižanja, še vedno pa mogoče ne bo dojel, zakaj je tisto, za kar je bil kaznovan, napačno.

amapk jaz res nisem napisala, da je bila druga hči prisotna pri tepežu prve. tega se niti spomnila nisem.

pri meni je zelo zaleglo in hčeri tistega do sedaj nista več naredili. jima niti na misel ne pride, torej …. je pri meni taka kazen učinkovala.

da pa froca klofnem kar tako …nenadno, brez opozorila … vidiš, jaz pa tega ne morem naredit, ker sem to leta in leta doživljala. to pa je zame nekaj skrajno nedopustnega.

A ja, res je, oprosti. Sem narobe razumela, da sta obe bili prisotni pri obredu in je pač tista, ki je bila kaznovana, se ti vlegla čez kolena, narobe sem sklepala, da je druga bila prisotna.

Pri mojih taka kazen ne bi učinkovala. Kakor tudi ni učinkovala tista, ki mi je ušla. In, tudi jaz nisem nikjer napisala, da sem ga klofnila kar tako, brez opozorila. Rekla sem, v jezi. Torej, med obravnavanjem spornega početja ali pa ob ugotovitvi le-tega. Razumeš? Ko si zaradi nečesa zelo razburjen,.. Pa ne pravim, da je to PRAV, ker ni! In to sem otroku tudi povedala. Da nisem prav ravnala.

ja, razumem. 🙂 sem tudi jaz že mojo enkrat skoraj pahnila v steno, ko mi je odgovarjala brez prestanka, pa sem se zadnji hip zadržala. ker se zavedam, da sem premočna z otroka in da bi mu v afektu lahko marsikaj naredila. zato smo dorekli meje, ki se jih držimo in me res ne provocirata do teh meja. nikoli.

Pozdravljeni v tem deževnem dnevu….

…zanimiva tema…sama sem zelo stroga do svojih otrok,res pa je,da jih ne tepem,priznam,da sem že katerega klofnila,tako čez rit,ampak je vse skupaj bolj smešno izpadlo,kot pa resno….

Sama se kot otrok spomnim,da sem bila velikokrat tepena.

Naj bo to kuhla,palica ali pa očetov gasilski pas…..ko se spomnim,me zaboli srce,sploh če pomislim,da bi kaj takega jaz naredila svojim otrokom.

Mojima je največja kazen večer brez televizije…sicer pa že moje glasno vprašanje ” kaj se dogaja ” njima dovolj resno.

Kaj še bo nevem,vem pa da starši težko ocenimo kaj je prav in kaj ne.

Lepo preživite popoldan

alex

p.s.

“Ati”,sem ti hotela poslati privat mail,pa ni šlo :))))

jst pa mislim,da se bols obnese ena na rit kot pa kvasanje novodobnih druzin,kako je treba k otroku psiholosko pristopit?! halo? zato,da se ti na koncu smeji v glavo?! ne bom rekla, otroci so si razlicni, z nekaterimi se lahko komot pogovoris, z nekaterimi zal ne…in ti psiholoski psiholoski pristopi marsikdaj nevede presezejo svoj primarni namen in s tem otroku lahko naredimo vec slabega kot pa z eno na rit…

sama sem precej stroga, tamal ce si zasluzi jo dobi tudi po riti…pa da se razumemo, sem proti pretepanju, ampak zame je ena na rit cisto nekaj drugega…

Se pridružujem mnenju teichi.

Ma okrog tega so vedno polemike.
Pri nas so med večjimi vzgojnimi ukrepi bolj kazni kot katera čez rit.
Mah, men je blo zmeraj, če sem katerga stresla(tako ali drugače) potem fuul žal. Tako, da zdaj raj delim kazni/prepovedi, imam par takšnih, ki (baje) bolijo ko strela. 😉

Ati, jaz podpišem tole.

Ti itak vse podpišeš…;) Drugače imam pa jaz vzgojnih prijemov,ki se niso obnesli za debelo knjigo…in tolažim se stem,da kljub napačni vzgoji iz teh otrok vseeno nekaj dobrega nastane…

Meni je tepež mimo zato, ker sem jih sam dosti dobil, zraven pa ni bilo logične razlage zakaj. Vedno uporabljam moč argumenta in ne argument moči in zame je udarec argument moči.Je pa tu tudi vprašanje kaj je prav in koliko udarcev je vzgojnih , kje pa se začne meja nasilja.Naj mi nekdo točno določi to mejo.Je to en udarec, dva, po riti, s kuhalnico in ko mi bo točno definiral količino in moč vzgojnih udarcev, bom verjel v tako vzgojo.

WANE,

definicij za kaznovanje ne more biti, kot tudi ni konkretnih psihiholoških nasvetov, to pa zato, ker so si otroci tako različni. Še celo dva otroka v v isti družini sta si lahko različna ko dan in noč, pa imata isto mamo in isto vzgojo (to dobro veste tiste, ki imate dva).

Jaz sem bila v teh letih pri treh različnih psihologih in iskala nasvete, zato da mi ne bi bilo treba uporabiti nasilnih metod. A veš, kaj je bil ednini izvleček od njihovih nasvetov: “pogovarjajte se”!

A veš kaj- da bi to pogruntala, pa res ne rabim psihologa!!! To tudi sama vem! Jaz sem hotela od njih mnenje, kaj naj naredim takrat, ko se s pogovorom nič ne doseže!

Potem pa spet ena dobra: otroku postavite meje. To tudi sama vem, pa mi povejte, gospod psiholog, kaj naj naredim, ko jih prekrši???
Pa nisem dobila konkretnega odgovora, vsi so se nekaj izmikali. Včasih pri otroku enostavno ne vžge nobeno kaznovanje v smislu da se odtegne žepnina, da ima prepoved televizije, računalnika ipd. Meni je v takem primeru zabrusila 12 letna hči: prav, pa kaj!

Bullshit. In smo spet na starih tirnicah: prigovarjanje, naj kaj naredi (in to stokrat), potem prigovarjanje z ostrejšim glasom, potem pa že zavpijem in se mogoče zgane.

Strinjam se, da morajoimeti starši neko avtoriteto, ampak ne tako, da se potem otroci tresejo pred njimi. Priznam, da nisem zelo stroga mama, kar otrok seveda izkorišča. Ampak sedaj je že velika in tudi razume, če ji nekaj dopovedujem.

Jaz nisem nikoli sistematično uporabljala tepeža kot kaznovanje, res pa je, da mi je nekajkrat počil film in sem znorela, kakrat pa je padla ena ali dve po riti (ne po nagi in z roko), odkar je večja kot jaz pa jo počim samo še po roki. To se zgodi recimo dvakrat na leto, ko je bila manjša pa mogoče kdaj več.

WANE- še nekaj: mene moji starši niso nikoli tepli, vendar je bila mati zelo stroga, kot esesovec. Nikoli ni bila prijazna, nikoli me ni crkljala, če pa sem kaj narobe naredila, se je držala in se z mano ni pogovarjala, to je lahko trajalo tudi po nekaj dni. A veš, kako je bilo to hudo? Sedela sem kot miška, komaj sem upala dihat in čakala, kaj se bo zgodilo. Vse sem naredila, samo da bi nehala biti jezna name. Tako je delala z menoj in z očetom, ki je bil največkrat tiho, če je pa kaj rekel, sta se skregala. Zmerjala naju je z gnojem in nesposobnežem. Posledice take vzgoje imam še sedaj. Starša sta oba umrla 20. januarja letos. Veš, koga najbolj pogrešam? Očeta.

Romana
Najprej lep dan
Katarina je večkrat na svojem blogu napisala,da to kar piše, pomeni to kar piše in nima nobenih podpomenov.
Mislim,da sem bil kratek in jasen in to kar zgoraj piše pomeni točno to kar piše.
Nikoli v življenju nisem udaril svojih otrok, stara sta 17 in 14 let. Vedno pa sem bil jasen in to sta se naučila.Tudi meni sta rekla, da pa kaj če ni žepnine.Ampak ta “pa kaj”je veljal samo do takrat,ko nista dobila žepnine.
Jasnost in doslednost,to velja samo zame .Zavedam se ,da je vsak otrok svet zase.Zato pravim, da imam srečo.Ampak sreča spremlja pogumne, mar ne.
V svetu odraslih smo pripravljeni čakat na rezultate svojega dela tudi leta in leta. Kaj pa pri otrocih?

Jaz sem PROTI tepežu. Sama sem bila v otroštvu velikokrat tepena, sestra pa nikoli, ker sta starša ugotovila da s tepežem ne dosežeta čisto NIČ. Sem pa velikokrat v jezi potem jaz udarila svojo sestro, ker se mi je tako nekako zdelo prav, da si to zasluži, tako da ne rečt, da se ta tepež nikjer ne odraža.
Sama nad svojega otroka NE BOM položila roke, ker s tem ne bom čisto nič dosegla. Vse se da dosežt s pravo mero avtoritete, ki si jo vsak starš LAHKO ustvari, če je le dovolj načelen. Je pa najbrž res, da se ti vedno ne da ukvarjat z otrokom in je tepež včasih veliko lažji.
Pa še nekaj: če najprej natepeš svojega otroka, potem pa se v sobi zraven jokaš zaradi tega, ker ti je tako hudo, da si ga natepel, kje je potem sploh smisel tega???? Otrok itak začuti, da ti je hudo, da imaš slabo vest in ne vem kje je potem v tepežu sploh še kaj vzgojnega?
Se mi zdi, da je še vedno največji strah staršev ta, da če bodo otroka kaznovali, postavili meje, mu določene stvari prepovedovali, da jih otrok ne bo več imel rad. To je napaka. Dolžnost staršev je, da otroku postavijo meje, da mu povedo kaj je prav in kaj ne in da ga za napačna dejanja tudi temu primerno “kaznujejo”, zato da otrok občuti da je bilo njegovo dejanje nepravilno in da je pač treba nosit določene posledice.
Romana: v primeru tvoje mame je bilo njeno obnašanje definitivno nepravilno. če pa pogledaš primer moje mami: nikoli mi ni bilo treba ničesar delati. Pomebno je bilo to, da sem hodila in bila pridna v šoli, ostalo sta naredila starša. Ob sobotah so vse moje sošolke doma pospravljale – meni ni bilo treba. Ko so sošolke med počitnicami kuhale kosilo – meni ni bilo treba. Vs eprijateljice so imele “policijsko uro” – jaz nikoli. In poem ti, prav želela sem si, da bi mi doma rekli da moram ob sobotaj pospravljati, skuhati kosilo, da bi mela house arest če ne bi prišla ob uri domov… ampak seveda da sama pa tudi nisem šla rečt staršema naj mi ukažeta, da moram pospravit sobo. Moja starša sta bila drug ekstrem. Pa verjamem da sta samo hotela dobro. Treba je po moje najdt no zlato sredino.
Skratka: otrok potrebuje meje, potrebuje tudi primerno kazen, ki pa NI tepež. Tudi brez tega se definitivno da.

Sama nad svojega otroka NE BOM položila roke, ker s tem ne bom čisto nič dosegla. – inchy, kolko starega otroka imaš?

Veš Katarina, moram rečt, da sem kar malo razočarana, ker do sedaj kar sem prebrala v tvojih odgovorih je blo tko na mestu in o.k. (sem se veliko naučila, pa čeprav ti v moji temi malo bolj nazaj še vedno ne dam prav, pa to je tvoje mnenje, velikokrat sem ga tudi že spremenila ravno ti si mi odprla oči), ampak kar si pa tle napisala o kaznovanju otrok, pa moram priznat, da mi najmanj ni všeč, največ pa da mi je blo slabo, ko sem brala kar si pisala. V redu kaznovanje, samo ne fizično, sploh pa ne “obredno”, pa ne s kuhanco ali katerimi drugimi pripomočki. Ali se nisi nič naučila iz tega ko te je oče tepel? Ali ne čutiš še danes psihičnih posledic zaradi tega obsojanja vrednega početja? Vem, boš rekla, kaj pa ti veš, saj imaš samo malo punčico, še ne veš kaj bo. Veš Katarina, bivši je imel 13 letno hčer, katera me je na dan mojega (z mojo punčico) odhoda tudi udarla s pestjo po obrazu. Pa ti še povem, da jo je mama dnevno mahala. Pa boš rekla, da jih pa ti samo dvakrat letno, pa ti rečem, da je vseeno, iz enega udarca se naučijo, da je to “normalno, sprejemljivo”, da je “normalno, sprejemljivo” tudi koga udarit, da je o.k. če obračunavaš s pestmi, ko ti obnašanje nekoga drugega ne ustreza ali ti ni všeč. To hčer od bivšega nisem udarla nazaj, ker se mi zdi to “nesprejemljivo in nenormalno”, tako da sem ji s tem v bistvu dala tudi eno lekcijo.Pa rekla mi je da jo naj, pa sem rekla, da jaz človeka ne morem udarit, pa me je samo gledala in šla v svojo sobo.

Pa še to, te tvoje besede: “naklestila”, “batine”, še najhuje pa “nabila”. Toliko sovraštva je v tebi, da kar ne morem verjeti. Pa mislim, da imaš za kazen tudi: s kuhalnico po NAGI riti-napisala si da kaznuješ tako do 11 leta. Ali lahko svojo 11-letno hčer še bolj ponižaš kot to, da jo “nabiješ” po NAGI riti?
Meni je tale tema za bruhat, tako da je ta moj komentar zadnji in v znak protesta upam, da tudi drugi ne bodo pisali več. Ti pa svoje hčerke kar naprej tako “vzgajaj”.

LP Tinchi

Tinchi: to je tvoje mnenje in do njega imaš vso pravico. tisti, ki poznajo mene in moji hčeri, vedo o čem govorim in vedo, kako me živimo in kakšni hčeri imam. ti tega ne veš.

post festum je tudi meni žal, da sem jih tako kaznovala, ampak takrat, v tisti situaciji v katier sem bila, pa je bila to zadnja stvar, ki mi je prišla na misel, saj sem imela občutek, da me bosta nadvladali.

lahko je biti pameten če nimaš svojih otrok, če še nikoli nisi bil v situaciji, ko ti zrasejo nad glavo, ko …. tudi jaz zagovarjam pogovor in sem ju res malokrat telesno kaznovala (pa saj to sami lahko povesta)

hčeri sem kaznovala tako, kot bi tudi sama želela biti kaznovana s strani svojih staršev (in ne tako, da me oče meče v steno in pretepa do onemoglosti in lovi po stanovanju in buta po glavi). dorečena pravila, dorečene kazni … življenje moje družine poteka tako, da imamo vse vnaprej določeno. pravila obnašanja so eden od temeljev dobrega odnosa.

Jaz menim, da bi se otrok moral zavedati, da bo vsake toliko kakšna “padla” po riti, če bo prekoračil skrajno mejo. Po moje je malo mam,ki tega še niso naredile.

Na laganje sem pa jaz tudi tako alergična, da bi jo po moje tudi s kuhalnico po (oblečeni) riti, pa se do zdaj nisem spomnila na to (raje sem mučila svojo roko, da je še mene bolelo, njo pa skoz kavbojke najbrž sploh ni).

Katarina- če je zaleglo, pomeni, da si ravnala prav, saj najbrž ni bilo treba velikokrat.