Pozdravljeni,
smo pred veliko odločitvijo. Naša punčka gre septembra v 1 razred, pa se nikakor ne moremo odločiti ali v običajno oš v domačem kraju (Lj.) ali morda Cirius Kamnik, prihologinja predlaga da si gremo pogledat tudi Zavod Janeza Levca. Ko smo že mislili, da vztrajamo pri domači OŠ, nas je šokiral zelo slab izvid psihologinje, ki predlaga oš prilagojen program in v katerem navaja lažjo duševno zaostalost. Sam sem mnenja, da psihologinja ne pozna dovolj našega otroka (videla jo je na dveh testiranjih) Tudi specialna pedagoginja in razvojna zdravnica se bolj nagibata za Kamnik, sami pa se nikakor ne moremo sprijazniti. Skrbi nas da punčka ne bi napredovala tako kot bi lahko, celodnevna odsotnost, vsakodnevne vožnje, drugi otroci z vedenjskimi motnjami… in še mnogo drugega. Punčka je v rednem vrtcu s spremljevalko in to odlično funkcionira, šola pa je le nekaj drugega. Morda ne bo mogla slediti pouku, problem je tudi koncentracija katera ne zdrži dolgo, ne bi jo radi frustrirali z morda prezahtevnim programom.
Ali tukaj morda obstaja kdo, ki ima izkušnje s Kamnikom ali J.Levcem (starš, učitelj…). Če bi vedeli, da bo prišla v razred z otroci, ki ji bodo enakovredni bi se lažje odločili, tako pa… Sam sem mnenja, da je naš otrok samo gibalno oviran, ostalo pa je v nekih mejah normale, njeno še najmočnejše orožje pa je govor in zelo dobra socialna odzivnost (kamorkoli pride očara). Potrebuje veliko pogovarjanja in druženja z običajnimi ljudmi, česar pa se bojim, da v omenjenih šolah ne bo.
Punčka ima cerebralno paralizo, je v vozičku in je gibalno povsem odvisna od pomoči drugih.

Jaz bi odpisala Levca zaenkrat, sploh če nimate potrditve, da gre za lažjo motnjo v duševnem razvoju. Levec ima prilagojen program z minimalnim standardom in je namenjen otrokom z LMDR. Pa ne me narobe razumeti, super šola je, ampak je namenjena otrokom, ki redne OŠ intelektualno ne zmorejo. CIRIUS je pa zavod za gibalno ovirane, torej gre za prilagojen program, standard je pa enakovreden redni OŠ. Vse je prilagojeno gibalno oviranim, lahko so tam zelo samostojni, res pokažejo kaj zmorejo. Nisem čisto 100%, ampak mislim da ima CIRIUS tudi razrede z minimalnim standardom in če se izkaže, da punčka rednega programa res ne zmore, lahko pač preide na drug program, ostane pa v istem zavodu, kjer ji bo že vse poznano.
Nikakor ne izključujem redne OŠ v vašem kraju, je pa vse zelo odvisno od ravnatelja in učiteljev, ki bodo z njo delali. Lahko super funkcionira, na veliko šolah se zelo dobro znajdejo in če deklica lahko sledi pouku, morda sploh ne bo problemov. Kjer je šola pripravljena vložiti trud, ponavadi zadeva izpade super, tudi če otrok potem ne zmore, ima vsaj pozitivno izkušnjo. Če šola pogrne, je vse na vas – in je naporno, zelo. Tako da bi jaz najprej razjasnila, kakšni ljudje bodo delali z njo, koliko so pripravljeni dati od sebe.
Glede na vaše pisanje – vas skrbi koncentracija, skrbi vas, da bi jo obremenjevali, ste negotovi – se tudi jaz nagibam k odločitvi za CIRIUS.

Pri nas smo imeli zelo podobno situacijo – gibalna oviranost, spremljevalec v rednem vrtcu, stiki z drugimi otroci so jo spodbujali, da se je tudi sama trudila, zelo dobra govorno, strokovnjaki pa so bili v glavnem mnenju, da je intelektualno nižja in so tudi predlagali (oz. celo kar določili) da bo OŠ s PP.

Odločili smo se za CIRIUS in ni nam žal. Uvrščena je bila v enakovreden izobraževalni standard, ker je skupina majhna, se dejansko lahko dela z vsakim otrokom individualno, veliko je tudi ur terapije – delovna terapija, logoped, fizioterapija, hipoterapija (konji), plavanje po Halliwickovi metodi… Prevoz je organiziran, lahko pa tudi v lastni režiji – od doma je enako časa (9 ur, da jaz lahko normalno oddelam 8 ur dnevno), če bi imela krajši delovnik, bi jo mogoče celo sama vozila in bi s tem bili več skupaj. Dobro je tudi to, da tekom pouka ima že terapije in ni potrebno kam dodatno hodit popoldan. Mi smo bili prej 3-4x tedensko na terapijah in smo med tednom pogrešali čas za družinsko življenje.

Če bi bil potreben nižji izobrazbeni standard, potem gre samo v sosednji razred. V nekaterih razredih pa so celo združeni EIS in NIS (odvisno od števila otrok v generaciji).

Svetujem ti, da se dejansko dobro pozanimaš o možnostih v vaši redni šoli (koliko imajo sploh izkušenj s podobnimi otroci?, kako so starši drugih zadovoljni?), stopiš pa tudi v kontakt s CIRIUSom, Levcem in morda še katero drugo šolo. Po mojih izkušnjah se je redna šola zelo angažirala, da bi jo všolali tja, zelo so hvalili kaj vse omogočajo, vendar sem dobila od staršev in terapevtov popolnoma nasprotne informacije. Baje redne šole dobijo 3x finančna sredstva za otroka s PP v primerjavi z običajnim otrokom in se zato toliko angažirajo.

S CIRIUSom smo bili že prej v kontaktu, ker smo hodili na hipoterapijo in plavanje, od tu smo dobili bolj realne informacije – kaj lahko in česa ne, tudi nasvet od terapevtke, ki je z njo delala, vseeno pa nismo dobili občutka, da jo moramo tja dati. OŠ s PP se nam ni zdela realna možnost, čeprav smo jo tudi malo poznali. Res je gibalna oviranost precej večji problem in takih prilagoditev v OŠ s PP ne bi bili deležni, čeprav bi bila ta šola nam bližje (ostalo pa bi precej ur terapije za popoldanski čas).

Če želiš še kakšno informacijo mi pusti mail.

Dobro odločitev želim.

da psihologinja ne pozna dovolj našega otroka (videla jo je na dveh testiranjih)
točno to psihologi po dveh treh testiranjih otroka poznajo slabo ali nič

Punčka je v rednem vrtcu s spremljevalko in to odlično funkcionira, šola pa je le nekaj drugega. Morda ne bo mogla slediti pouku, problem je tudi koncentracija katera ne zdrži dolgo, ne bi jo radi frustrirali z morda prezahtevnim programom.
Ali tukaj morda obstaja kdo, ki ima izkušnje
da izkušnje z redno osnovno šolo prognoza za naprej zelo sladba v prvem
v nadaljevanju oš programa redno brez problema ima DSP ampak kot “nadstandard”
če niste provali niti 1 razreda ne veste kakšen bo razplet.

njeno še najmočnejše orožje pa je govor in zelo dobra socialna odzivnost (kamorkoli pride očara). Potrebuje veliko pogovarjanja in druženja z običajnimi ljudmi, česar pa se bojim, da v omenjenih šolah
ne bo.

Preko DSP na oš morajo upoštevati tudi oceno iz ustnih izpraševanj.

strokovnjaki ti so druga plat zgodbe

blabla32,
upam ,da so vam izkušnje drugim v pomoč.

Ponovno pozdravljeni,
se opravičujem, ker se nisem oglašal, napisal sem svoje misli na forum, potem pa popolnoma pozabil nanj. Sedaj pa po naključju najdem svojo temo:)
Hvala za nekatere spodbudne besede in izkušnje. Medtem smo obiskali Cirius in Levca. Na Levcu, ki je sicer super šola me moti, da nimajo niti dvigala. Prvi razred je v prvem nadstropju, jedilnica v pritličju, prav tako telovadnica…Poleg tega so možnosti po zaključku šolanja omejene.
Cirius pa je druga zgodba. Vse je lepo organizirano, prijetne učiteljice, terapije, prevozi, prilagoditve… Šli smo pogledati prvi razred in našli notri pet luštnih deklic in naša bi prav pasala med nijh, tako pa smo za leto dni odložili šolanje:( Upam, da bo septembra letos podobno. Sedaj se nagibamo na Cirius. Ne bi jo radi mučili z neko hudo izobrazbo, želimo le, da bi bila tam kjer je srečna in da bi se dobro počutila med sebi enakimi. V običajni šoli pa… vedno bi capljala za drugimi, pa tudi otroci, ko so starejši so lahko zelo kruti, pa puberteta, da ne naštevam naprej.
Prosim še za kakšno mnenje staršev, ki pa so zadovoljni, ker so svojega težko gibalno oviranega otroka vpisali v običajno šolo. Hvala in lp.