Kam bi šli (hipotetično)?

Torej, kam bi šli, če bi:
– bili stari nekaj čez 20 let,
– imeli končano gimnazijo (sicer še nekaj malega do zaključka študija, ampak smer ni ravno uporabna v tujini, tako da to ni bistveno),
– imeli približno 3000 € prihrankov, letos bi vsak mesec prejemali še dobrih 200 €,
– dobro znali angleško (na drugem mestu je potem “srbohrvaščina”, ampak tu gre predvsem za razumevanje, izražanje je težje),
– želeli ČIM PREJ zapustiti Slovenijo.

Morda je vprašanje nekoliko (precej?) nenavadno, pa vseeno upam, da bo kdo odgovoril. Torej, kam bi šli v tem primeru (država, mesto), lahko tudi zgolj začasno in potem od tam nadaljevali? Predvsem pa to, kako bi se lotili urejanja zadev, iskanja službe? V mislih imam predvsem dela, kot so recepcija (lahko tudi ponoči), čiščenje sob ipd. Lahko tudi predlagata kakšno primerno delo.

Za morebitne odgovore, nasvete se že vnaprej iskreno zahvaljujem.

Spet en EPP in spet nategovanje obupanih ljudi. Kaj si ne morete vec privosciti placanih clankov v reviji Jana?

Jaz bi rekel v UK ze ne!????……..pa ne men verjet citaj to spodaj…
A generation of Britons could be left on the scrapheap as one million young people are still out of work, official figures revealed today.
The situation is at ‘crisis point’ as one in five 16 to 25-year-olds cannot find a job and many have been looking for years, unions have said.
At least half the one million unemployed youths have been searching for work for six months or more.

Read more: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2188568/School-leavers-face-worst-outlook-20-years-work.html#ixzz2iHSntOIG
Follow us: @MailOnline on Twitter | DailyMail on Facebook

Moj plan bi bil tak, ce gre za zensko.

Ker oseba govori le anglesko, bi najprej pustila neuporaben studij in bi sla za nanny v ali Anglijo ali Kanado ali Avstralijo. V zadnji dve drzavi preko agencije. Tam bi oddelala tisti minimum za stalno naselitev za nanny (au pair), ki je v Kanadi 2 leti, v Angliji ga ni, ne vem za Avstralijo. (Naprej bom pisala za Kanado, a verjetno je v Avstraliji zelo podobno). Za nanny predlagam zato, ker je tako veliko lazje priti v drzavo. So pa zazeljene izkusnje.

V teh 2 letih bi zelo sparala denar, se izpopolnila v jeziku in naredila TOEFL(Kanada) ali ekvivalent (obvezno) in se razgledala, kaksne so moznosti, kje se najbolj zaposluje (za zenske: zdravstvo). Po 2 letih bi sla v solo. Tu se ponujata 2 varianti.

Prva: Ce bi mi na podlagi prihrankov dali kredit za solanje, bi sla za Registered Nurse (univerzitetna medicinska sestra) ali na smer, ki bi mi kasneje omogocila studij medicine. Studij par 10 000 dol, plus hrana plus knjige (zelo drage) plus stanovanje.

Druga: Ce kredit ne bi bil mozen, bi sla na dezelo za Nursing Attendant. Na dezelo zato, ker nekatere podezelske bolnice pomagajo s solnino, ki je med 1000 in 5000 dol., odvisno, od vec faktorjev. Hkrati bi se vpisala v solo za Licenced Practical Nurse (kot srednja sola v Sloveniji, stane manj, pribl. 15 000 dol., traja leto in pol in se da prvo leto delati dopisno. Potem bi imela izobrazbo drzave, kjer zivim, nekaj izkusenj s prakse, jezik bi znala, torej sluzba ne bi bila problem. Nato bi spet sparala in sla studirat za Registered nurse ali na faks, na podlagi katerega grem lahko kasneje studirat medicino. Ce bi sla za Registered Nurse, bi mi priznali eno leto od Practical nurse, torej bi morala studirati le 3 leta.

Tretja (druga podvarianta in malo hitrejsa, financno bolj zahtevna -odpovedovanje): delala bi kot Nursing Attendant (streznica, negovalka) 2 – 4 leta, nasparala nekaj denarja za studij, potem pa sla studirat za Registered Nurse- 4 leta. Potem sem na konju. Do smrti.

Ce si pa podjetna oseba, bi pa se v casu, ko sem nanny, razgledala po trendih, raznih sovih obrti (trade shows) in nasploh spomladanskih in jesenski sovih, brala lokalne casopise, da bi videla, kaksni so trendi in kaksen posel bi lahko odprla (za posameznika brez cvenka je nisni posel najboljsi).

Ce gre za moskega, bi bilo tezje noter priti kot nanny, ostalo bi naredila enako.

Vendar tebe vidim, da gres po drugi poti: ciscenje sob v Avstriji ali Nemciji. Tu se ti lahko zatakne, ker ne bos imela nobenih izkusenj. Dela kot sobarice ne stejejo v kaksen plus pri bolje placanih delih. Tudi jezika se ne bos toliko naucila kot sobarica, kot se ga bos kot nanny, ker enostavno ne bos imela toliko stika z ljudmi. Ta pot bo dolga, tezka in zahtevna, in zame manj ziheraska. V zacetku ti bo ostalo nekaj vec denarja, ker ga ne bos sparala za studij, na dolgi rok je pa ta varianta neperspektivna, razen, ce si izjemno podjetna, v kar dvomim, ker sprasujes tukaj. Si pa po postu sodec precej organizirana oseba.

Tako, to je moje mnenje. Vso sreco.

Spet bodo nekateri napadli, da ni res, ker je to napisal Brit. Bom pa enako napisal se jaz. Zdaj le se redki uspejo se preselit v UK, ker je delavcev prevec dela pa ni… Tisti pa, ki ne verjamete poglejte temo selitev v Anglijo, ki je nenadoma zelo prazna. Prej ste pa vsi kljub svarilom govorili, da to ni res.

Ne razumem tega zapisa, kje sem karkoli oglaševala? Sprašujem izključno zase. Mogoče te je zmotil vzdevek? To vprašanje sem najprej zastavila na omenjenem forumu, kjer sem uporabila isti vzdevek (ja, vem, izvirnost na vrhuncu :)).

Brit in Kensington – glede VB sem skeptična še zaradi enega razloga. Verjetno bi mi znanje angleščine bolj koristilo v državah, ki so znane po tem, da prebivalci v povprečju ne obvladajo najbolje angleščine, kot pa tam, kjer je angleščina za velik delež prebivalstva materni jezik. Še posebej pri iskanju del, ki sem jih navedla (recepcija …), kjer komunikacija večinoma poteka s tujimi gosti. Ne vem, koliko je moje razmišljanje logično …

“Jaz bi tako- ce je za zensko”: Najprej hvala za res obsežen odgovor. Žal pa pri meni dela v zdravstvu res ne pridejo v poštev. Poudarila pa bi še nekaj, česar verjetno nisem dovolj v prvem prispevku. O tujini ne razmišljam zaradi iskanja boljšega standarda, v tem pogledu imam s svojo izobrazbo vseeno več možnosti v Sloveniji. Odločitev je vezana predvsem na osebne okoliščine, tako da mi je res pomembno predvsem to, da odidem čim prej in da lahko potem z delom v tujini nekako normalno (pre)živim. Ne iščem luksuza, načina, kako čim več zaslužiti, obogateti. Nočem pa po drugi strani ravno životariti.

Navedeno
v UK kjer je angleščina za velik delež prebivalstva materni jezik ? what are you talking about….. that’s not acceptable, surely!!
Ta stavek ti pove vse, kaj to velja tudi za slovenijo???????
Brit

Brit, ne vem, ali najbolje razumem tvoj odziv. Hotela sem reči samo to, da bi pri omenjenih delih verjetno imeli prednost tisti, katerih materni jezik je angleščina, če bi tovrstno zaposlitev iskala v VB, recimo.

Ne vem tocno ampak je okrog pet drzav na tem svetu kjer je materin jezik anglescina, tako kot v sloveniji kjer je materin jezik slovenscina. In ne mores reci da v teh dezelah vecji delez prebivalstva govori materin jezik, anglescino, kaj pa naj bi govorili ce ne materin jezik v maticni drzavi?To se mi je zdelo cudno.Sicer pa no big deal!
Brit

To je po eni strani res, po drugi strani je pa tako, kot jih je že nekaj pred mano omenilo – iščejo se NATIVE ENGLISH SPEAKERS. Ki jih je na milijone, in nimaš šans za tako službo, če nimaš morda diplome iz angleškega jezika, s katero potrjuješ (visoko) znanje angleščine.

Francozom, recimo, je to neznanka – da mi slovenci znamo angleško ‘kar tako’, ker ob njej gor rastemo skozi filme, glasbo ipd. Ker to v Franciji ne obstaja, oni ne razumejo, da nekdo obvlada angleško, četudi ni native englishman ali če nima uradne izobrazbe s tega področja.
Sama sem namreč naletela na delodajalce, ki so me izspraševali, kako in od kod znam angleško – če imam kakšne papirje za to ipd… Pa je šlo zgolj za babysitting ipd…
Torej, na tak način da ti na lepe oke znaš english nisi konkurenčen v igri za taka dela.

Je pa res to, kar omenjaš – da obstajajo države, v katerih je angleščina ‘neznanka’ in je vse več zanimanja za njo. Ena takih držav je definitivno Francija – kjer je v zadnjih časih zaznati, da so tudi oni spoznali, da je znanje angleščine prednost. Za svoje otroke vedno več francozov išče english speaking varuške, tutorje, učitelje. AMPAK ! Spet…native speaking people. 😉
Ali pa vsaj diploma iz angleščine + izkušnje.
Npr. na mojem faksu, so na oddelku za ANG jezik (skoraj) vsi profesorji angleži.

Mladi slovenci, ki razmišljajo o tujini – Treba se je tudi zavedati tega, da so naši vrstniki iz razvitih Z držav v povprečju bolj izkušeni, fleksibilni, odgovorni, delovni… Vsaj tako jaz vidim zahodnjake po dveh letih bivanja z njimi – v kultiviranosti, agilnosti so v veliki prednosti pred svojimi kolegi iz Slovenije.
To je ena pomembnih kulturnih razlik, ki jo (po mojem) zazna vsak slovenec, ki živi v (malo bolj) ‘razvitem svetu’.
Mladi, pa ljudje na splošno so bolj samostojni, bolj samozavestni, bolj radovedni!
Hočem reči, da povprečnega slovenskega 30letnika s 7. stopnjo izobrazbe šiša povprečni 20-25 letni anglež, francoz, nemec, skandinavec s svojo izobrazbo IN delovnimi izkušnjami. 😉

Kar se tiče prvotnega vprašanja pa je meni Evropa TOP! Rada potujem, me tudi mika kaka divjina za morda par let življenja, a stacionirana si želim biti samo v Evropi.
Mislim, da je Evropa (če odmislimo vso krizo in določene predele) še vedno najbolj človeku prijazna celina.
In se mi zdi da, v primerjavi z ostalim svetom, nudi posamezniku ‘vse’ pogoje, da si ustvari dostojno življenje.

S tem da je Zahodna evropa najbolj clovekoljubna celina se strinjam 100%
Brit

To je po eni strani res, po drugi strani je pa tako, kot jih je že nekaj pred mano omenilo – iščejo se NATIVE ENGLISH SPEAKERS. Ki jih je na milijone, in nimaš šans za tako službo, če nimaš morda diplome iz angleškega jezika, s katero potrjuješ (visoko) znanje angleščine.

Francozom, recimo, je to neznanka – da mi slovenci znamo angleško ‘kar tako’, ker ob njej gor rastemo skozi filme, glasbo ipd. Ker to v Franciji ne obstaja, oni ne razumejo, da nekdo obvlada angleško, četudi ni native englishman ali če nima uradne izobrazbe s tega področja.
Sama sem namreč naletela na delodajalce, ki so me izspraševali, kako in od kod znam angleško – če imam kakšne papirje za to ipd… Pa je šlo zgolj za babysitting ipd…
Torej, na tak način da ti na lepe oke znaš english nisi konkurenčen v igri za taka dela.

Je pa res to, kar omenjaš – da obstajajo države, v katerih je angleščina ‘neznanka’ in je vse več zanimanja za njo. Ena takih držav je definitivno Francija – kjer je v zadnjih časih zaznati, da so tudi oni spoznali, da je znanje angleščine prednost. Za svoje otroke vedno več francozov išče english speaking varuške, tutorje, učitelje. AMPAK ! Spet…native speaking people. 😉
Ali pa vsaj diploma iz angleščine + izkušnje.
Npr. na mojem faksu, so na oddelku za ANG jezik (skoraj) vsi profesorji angleži.

Mladi slovenci, ki razmišljajo o tujini – Treba se je tudi zavedati tega, da so naši vrstniki iz razvitih Z držav v povprečju bolj izkušeni, fleksibilni, odgovorni, delovni… Vsaj tako jaz vidim zahodnjake po dveh letih bivanja z njimi – v kultiviranosti, agilnosti so v veliki prednosti pred svojimi kolegi iz Slovenije.
To je ena pomembnih kulturnih razlik, ki jo (po mojem) zazna vsak slovenec, ki živi v (malo bolj) ‘razvitem svetu’.
Mladi, pa ljudje na splošno so bolj samostojni, bolj samozavestni, bolj radovedni!
Hočem reči, da povprečnega slovenskega 30letnika s 7. stopnjo izobrazbe šiša povprečni 20-25 letni anglež, francoz, nemec, skandinavec s svojo izobrazbo IN delovnimi izkušnjami. 😉

Kar se tiče prvotnega vprašanja pa je meni Evropa TOP! Rada potujem, me tudi mika kaka divjina za morda par let življenja, a stacionirana si želim biti samo v Evropi.
Mislim, da je Evropa (če odmislimo vso krizo in določene predele) še vedno najbolj človeku prijazna celina.
In se mi zdi da, v primerjavi z ostalim svetom, nudi posamezniku ‘vse’ pogoje, da si ustvari dostojno življenje.[/quote]

Se strinjam glede primerjave Slovenci vs tujci. Absolutno res.

To je po eni strani res, po drugi strani je pa tako, kot jih je že nekaj pred mano omenilo – iščejo se NATIVE ENGLISH SPEAKERS. Ki jih je na milijone, in nimaš šans za tako službo, če nimaš morda diplome iz angleškega jezika, s katero potrjuješ (visoko) znanje angleščine.

Francozom, recimo, je to neznanka – da mi slovenci znamo angleško ‘kar tako’, ker ob njej gor rastemo skozi filme, glasbo ipd. Ker to v Franciji ne obstaja, oni ne razumejo, da nekdo obvlada angleško, četudi ni native englishman ali če nima uradne izobrazbe s tega področja.
Sama sem namreč naletela na delodajalce, ki so me izspraševali, kako in od kod znam angleško – če imam kakšne papirje za to ipd… Pa je šlo zgolj za babysitting ipd…
Torej, na tak način da ti na lepe oke znaš english nisi konkurenčen v igri za taka dela.

Je pa res to, kar omenjaš – da obstajajo države, v katerih je angleščina ‘neznanka’ in je vse več zanimanja za njo. Ena takih držav je definitivno Francija – kjer je v zadnjih časih zaznati, da so tudi oni spoznali, da je znanje angleščine prednost. Za svoje otroke vedno več francozov išče english speaking varuške, tutorje, učitelje. AMPAK ! Spet…native speaking people. 😉
Ali pa vsaj diploma iz angleščine + izkušnje.
Npr. na mojem faksu, so na oddelku za ANG jezik (skoraj) vsi profesorji angleži.

Mladi slovenci, ki razmišljajo o tujini – Treba se je tudi zavedati tega, da so naši vrstniki iz razvitih Z držav v povprečju bolj izkušeni, fleksibilni, odgovorni, delovni… Vsaj tako jaz vidim zahodnjake po dveh letih bivanja z njimi – v kultiviranosti, agilnosti so v veliki prednosti pred svojimi kolegi iz Slovenije.
To je ena pomembnih kulturnih razlik, ki jo (po mojem) zazna vsak slovenec, ki živi v (malo bolj) ‘razvitem svetu’.
Mladi, pa ljudje na splošno so bolj samostojni, bolj samozavestni, bolj radovedni!
Hočem reči, da povprečnega slovenskega 30letnika s 7. stopnjo izobrazbe šiša povprečni 20-25 letni anglež, francoz, nemec, skandinavec s svojo izobrazbo IN delovnimi izkušnjami. 😉

Kar se tiče prvotnega vprašanja pa je meni Evropa TOP! Rada potujem, me tudi mika kaka divjina za morda par let življenja, a stacionirana si želim biti samo v Evropi.
Mislim, da je Evropa (če odmislimo vso krizo in določene predele) še vedno najbolj človeku prijazna celina.
In se mi zdi da, v primerjavi z ostalim svetom, nudi posamezniku ‘vse’ pogoje, da si ustvari dostojno življenje.[/quote]

Se strinjam glede primerjave Slovenci vs tujci. Absolutno res.[/quote]
Zanimivo. Prvic slisim za to, da je 30. letni izobrazeni Slovenec na nivoju 5-10 mlajsega zahodno Evropejca. Nisem opazil.

Se strinjam glede primerjave Slovenci vs tujci. Absolutno res.[/quote]
Zanimivo. Prvic slisim za to, da je 30. letni izobrazeni Slovenec na nivoju 5-10 mlajsega zahodno Evropejca. Nisem opazil.[/quote]

Morda pa slabo opazuješ/zaznavaš ljudi okoli sebe …

Se strinjam glede primerjave Slovenci vs tujci. Absolutno res.[/quote]
Zanimivo. Prvic slisim za to, da je 30. letni izobrazeni Slovenec na nivoju 5-10 mlajsega zahodno Evropejca. Nisem opazil.[/quote]

Jaz pa to pogosto opazam (a smo izven Evrope). Na nasem koncu zakljucijo univerzo ali college pri 21 ali 22 letih. Poznam kar nekaj ljudi v Sloveniji, ki se vedno studirajo, “se lovijo”, “imajo zoprne profesorje, ki vsi od njih zahtevajo toliko dela, kot da ni drugih predmetov, za katere je treba studirati”, skratka, vedno se najde izgovor, zakaj pri npr. 27-ih se vedno drgnejo solske klopi (tisti ki grejo studirati kasneje seveda tu ne stejejo). Domnevam, da je razlog za tovrstno razliko v placilu solnine, ki ni macji kaselj. Seveda manjse stevilo predmetov tudi prispeva k temu. Prav tako ne obstoja vec rokov za izpite. Ce pades, ponavljas letnik in ponovno placujes, pogosto z bancnimi krediti.

Pri nas si tako pri 22-ih zelo intenzivno iscejo sluzbe, so motivirani za delo (ampak zares motivirani), kujejo nacrte, planirajo zivljenje, svojo kariero, druzino, v katerem kraju bodo ziveli (so precej bolj mobilni in flexibilni kt slovenska mladina). Ze ko se odlocajo za college (obrtne, tehnicne sole) ali univerzo, razmisljajo in se informirajo o povprasevanju po dolocenih profilih, po prihodnosti poklicev, ki jih zanimajo . V Sloveniji pogosto vidim, da je mladim poglavitno vodilo pri solanju status izobrazenca, ne glede na to ali je poklic iskan ali ne. Nekako ne vidim planiranja, nacrtovanja in usklajanja osebnih zelja z realnim svetom.

25 – 30-letniki v Sloveniji pogosto zivijo doma in pricakujejo od starsev zastonj stanovanje, poloznice in hrano. Sem videla tudi mamice, ki sinu korenjaku dajo Evre za pijaco, ko gredo v soboto zvecer ven. Pri nas na take drugi mladi gledajo kot na brezupne primere (so precej redki). Na splosno se hocejo cimprej osamosvojiti in ziveti na svojem. Pri 25-ih ze resno razmisljajo o nakupu nepremicnine. Seveda jih tudi starsi usmerjajo v cimprejsnjo samostojnost. Pogosto pricakujejo, da se bodo odselili, ko gredo v college ali na univerzo. Tudi ce gredo v solo v kraju, kjer zivijo njihovi starsi, si jih veliko poisce cimre in si delijo stroske bivanja. V Sloveniji tega ne opazam v taki meri.

Na nasem koncu gredo mladi delat po nekaj ur na teden pri 15 – 16 letih starosti. Delajo vse, da le zasluzijo nekaj denarja, pogosto za nakup prvega vtomobila, ponavadi starejsega letnika, ker je zavarovalnina za nove voznike, ki vozijo nove avtomobile, tudi po nekaj tisocakov. V Sloveniji tega ne vidim.

Skratka, mladi v tujini se mi zdijo bolj motivirani in bolj aktivni, bolj delavni in bolj zgodaj zacnejo druzino. za razliko od njihovih slovenskih vrstnikov, ki se se radi drzijo doma in so bolj pasivni.

Zanimivo. Prvic slisim za to, da je 30. letni izobrazeni Slovenec na nivoju 5-10 mlajsega zahodno Evropejca. Nisem opazil.[/quote]

Jaz pa to pogosto opazam (a smo izven Evrope). Na nasem koncu zakljucijo univerzo ali college pri 21 ali 22 letih. Poznam kar nekaj ljudi v Sloveniji, ki se vedno studirajo, “se lovijo”, “imajo zoprne profesorje, ki vsi od njih zahtevajo toliko dela, kot da ni drugih predmetov, za katere je treba studirati”, skratka, vedno se najde izgovor, zakaj pri npr. 27-ih se vedno drgnejo solske klopi (tisti ki grejo studirati kasneje seveda tu ne stejejo). Domnevam, da je razlog za tovrstno razliko v placilu solnine, ki ni macji kaselj. Seveda manjse stevilo predmetov tudi prispeva k temu. Prav tako ne obstoja vec rokov za izpite. Ce pades, ponavljas letnik in ponovno placujes, pogosto z bancnimi krediti.

Pri nas si tako pri 22-ih zelo intenzivno iscejo sluzbe, so motivirani za delo (ampak zares motivirani), kujejo nacrte, planirajo zivljenje, svojo kariero, druzino, v katerem kraju bodo ziveli (so precej bolj mobilni in flexibilni kt slovenska mladina). Ze ko se odlocajo za college (obrtne, tehnicne sole) ali univerzo, razmisljajo in se informirajo o povprasevanju po dolocenih profilih, po prihodnosti poklicev, ki jih zanimajo . V Sloveniji pogosto vidim, da je mladim poglavitno vodilo pri solanju status izobrazenca, ne glede na to ali je poklic iskan ali ne. Nekako ne vidim planiranja, nacrtovanja in usklajanja osebnih zelja z realnim svetom.

25 – 30-letniki v Sloveniji pogosto zivijo doma in pricakujejo od starsev zastonj stanovanje, poloznice in hrano. Sem videla tudi mamice, ki sinu korenjaku dajo Evre za pijaco, ko gredo v soboto zvecer ven. Pri nas na take drugi mladi gledajo kot na brezupne primere (so precej redki). Na splosno se hocejo cimprej osamosvojiti in ziveti na svojem. Pri 25-ih ze resno razmisljajo o nakupu nepremicnine. Seveda jih tudi starsi usmerjajo v cimprejsnjo samostojnost. Pogosto pricakujejo, da se bodo odselili, ko gredo v college ali na univerzo. Tudi ce gredo v solo v kraju, kjer zivijo njihovi starsi, si jih veliko poisce cimre in si delijo stroske bivanja. V Sloveniji tega ne opazam v taki meri.

Na nasem koncu gredo mladi delat po nekaj ur na teden pri 15 – 16 letih starosti. Delajo vse, da le zasluzijo nekaj denarja, pogosto za nakup prvega vtomobila, ponavadi starejsega letnika, ker je zavarovalnina za nove voznike, ki vozijo nove avtomobile, tudi po nekaj tisocakov. V Sloveniji tega ne vidim.

Skratka, mladi v tujini se mi zdijo bolj motivirani in bolj aktivni, bolj delavni in bolj zgodaj zacnejo druzino. za razliko od njihovih slovenskih vrstnikov, ki se se radi drzijo doma in so bolj pasivni.[/quote]

Exactly my point! 😉

S tem da menim, da nima to veliko veze s ceno študija, saj so mladi v Franciji isti, kot opisuješ, pa je šolanje tukaj poceni – velja za v Evropi najbolj ugodno (finančno gledano)….

Punci, imata kar prav! Vseeno pa se mi zdi, da je razlika manj dramaticna kot jo prikazujeta. Predvsem pa, obnasanje mladih (in starih) je odvisno tudi od moznosti, ki jih imajo. Moznost zaposlitve. Visina dohodka. Razmerje dohodka in cene nepremicnin. Itd. Mladina v Grciji ali Spaniji, npr, ni nic bolj napredna od le te v Sloveniji. Tudi to, da so mladi vse dlje doma pri starsih, niti po ZDA vec ni tako zelo nenavadno. Statisticno zabelezeno. Predvsem pa sem od par uciteljev srednjih sol pa Sloveniji ze slisal, da se danasnji dijaki ze malo drugace obnasajo. Tako da upanje v boljsi jutri ni odvec.

Brit ima v tem primeru prav. V UK ze ne. Ce ne verjames meni ali pa smotanemu Britu si preberi tale svezi clanek iz dne 24.10.2013:

http://edition.cnn.com/2013/10/24/opinion/navarrette-anti-immigration-uk/index.html?hpt=hp_c3

My Prime Minister David Cameron said STAY OUT