Ima kdo kako fobijo ali pa morda samo neprijeten občutek pred nečem?

Jaz ne maram dvigal. Zdaj sem se sicer že navadila, da grem vanje, a vedno sem vsa trda in kar malo zadržujem dih:) Ne upam si kaj dosti premikati, ko se peljem, da ne bom česa “sprožila”:))

Pa ful se bojim sršenov. mama mia, če mi kak prileti v kuhinjo, se skoraj izselim!

Kaj pa vi?

Na smrt se bojim kač.

Kače, pajki, dvigala, zobozdravnik, takih in drugačnih hroščev, mepreglednih prehodov čez železniško progo

Strah pred višino in strah, da ostanem brez sexa.

:))) potem sva pa tapravi za v dvigalo :)))) tudi jaz ne maram dvigal, pa nič kar je povezano s spremembo višine … tudi globoke vode ne maram.

Pa ponoči se bojim pogledati v ogledalo … smešno se sliši, ampak bi me pa kap zadela, če bi se v odsevu pojavila druga faca :)))) ne vem zakaj ravno ponoči.

Jaz žal nimam teh enostavnih strahov.

strah pred vožnjo z avtom.Imam izpit, ampkak me ne spravite v avto, nikoli in nikdar.

Tudi napol mrtva vstanem iz postelje, da zaprem omaro.
Od kakšnega prizora s črvi pa me še mesece tlačijo more.

kač in drugih nemarnih žuželk,zaprtih prostorov kjer je še npr. zelo vroče,morskih psov,zato plavam ob obali gor in dol k mal utrgana.pa še kej bi se našlo.

Bojim se psov. Vseh velikosti, oblik in starosti. Sicer jih imam rahlo naštudirane, vsaj tiste okoliške, pa približno poznam lastnosti pasem. Sicer se pa izogibam ulicam, kjer prebivajo psi, če lajajo ali ne, če so privezani in predvsem če niso. Če moram mimo, sem čisto trda, ostanem brez glasu in sem potem še nekaj metrov čisto hripava in verjetno tudi bleda v obraz. Dva psa osebno poznam in sem z njimi v čisto prijateljskih odnosih, tujim psov pa ne zaupam. Si predstavljate, kako je mojemu možu, ko nočem po nekaterih ulicah, ko preden stopim iz stanovanja najprej preverim, če gre morda istočasno tudi sosedova kosmatinka na sprehod. Če me kdo gleda, mora biti pravzaprav kar smešno, ampak meni pa od strahu že vnaprej pošteno utripa srce.

LP Neja

Bojim se voziti z avtom ob obali ali reki. Največja mora mi je, da bi bila sopotnica, šofer pa bi obračal avto ritensko proti morju. Če je ograja, še gre.

Zelo se bojim mačk. če jo kje vidim, aredim velik ovinek, da se ji izognem.

Mačk sploh ne prenesem v bližini. Najhuje je, ko grem kam na obisk, kjer imaja mačko. Takrat sem kar trda od strahu!

Pajkiiii brrrrrrrrrrr

Če stopim v kako javno zgradbo, si ne upam prijet kljuke z golimi rokami…nekako s komolcem odpiram ali pa primem približno tam, kjer se mi zdi, da nihče ne…:-) Si predstavljate v kakih zdravstvenih domovih kako mi je…Pozimi imam na srečo rokavice:-) Zato mi je serija Monk strašno smešna.
Da o raznih žužkih, kačah in žabah niti ne govorim.

– pajki
– črvi
– plavanje v vodi, kjer se ne vidi dna (ampak strah me je samo, če gledam dol:))))
– ful grozen občutek mi je tudi, če imam glavo pod vodo, zato nikoli ne skačem v vodo in že od nekdaj me je bilo strah, če me je kdo hotel potunkat
– pa nad višino tudi nisem glih navdušena

Moja fobija je “strah pred samoto”. :)) mal heca, drugač pa nimam nobene fobije.

Muca3, ….. ja ojoj mačke, jaz se jih tud bojim. Vsakmu k rečem, da se bojim čačk se reži. Na obisk tam kjer so mačke NIKOLI ne hodim.
Mijau:)

aaa! pri meni je podobno! he he he! ne da se bojim ali karkoli, ampak mi je zelo neprijetno tikati kljuke in podobne stvari, ce vem, da je tisto prijelo pred mano eno morje ljudi, seveda z umazanimi rokami. fuuuj 🙂

drugace pa se bojim teme. resno. to ze od malega in se vedno traja. je pa zanimivo, da se bojim teme samo doma. zunaj se ne bojim, ker imam obcutek, da bi lahko bezala ali se kam skrila, doma pa sem kot v pasti.

Nas je že skrbelo!

hahahaha……..