Pozdravljeni,

že vrsto let imam zelo zahtevno delovno mesto (delam v multinacionalki), kjer je ogromno pritiskov, tako zunanjih kot internih oz. regijskih. Delam običajno do poznih ur (oz še doma ob večerih), tudi marsikateri vikend…. Sedaj sem pa na točki, ko se mi zdi da os vsega tega stresa in naporov ensotavno ne morem več. Kot da se tudi fizično in psihično sesuvam oz. pregorevam; prihaja celo do tega da ne morem več spat ponoči (oz. sanjam o službenih problemih in jih v sanjah rešujem oz. se zbudim in ne morem več zaspati), med delovnikom pa je toliko zadev in problemov na kupu da se mi meša. Primem nekaj v roke, že v naslednjih momentih nov klic in nove zahteve. Enostavno se ne morem več niti organizirati in samo prestavljam/odlagam zadeve na svoji to-do listi, počutim se pa tudi da sem že popolnoma napeta in me že marsikatera malenkost spravi iz tira (kar me prej ne bi).

Poskusila sem že razne tehnike od rekreacije, joge, meditacije, pa tudi drugimi tehnikami sproščanja, da bi omilila stres; pazim pa tudi na zdravo prehrano.
Kar sem pa ugotovila po nekaj časa da me pa enostavno vse te zadeve samo še bolj obremenjujejo – ker je čas omejen in so mi postale v resnici samo še nova dodatna skrb in obveza…

Enostavno ne vem več kaj naj…Se mi zdi da se vsi nasveti na papirju fajn slišijo, ni mi pa jasno kako oz kaj pa dejansko praktično narediti v takih okoliščinah…

Vnaprej hvala za vaš odgovor oz. pomoč.

Pozdravljena, ga Nika, lepa hvala za odgovor, se mi zdi kar smiselno, kar ste napisala… Sem tudi že poskušala malo upoštevati in si že poskušam vzeti več trenutkov zase oz na to kar trenutno počnem, vidim pa da ni to enostavno, sploh če si drugače navajen….

Morda si pa res omislim tudi psihoterapevta, me pa priznam malo skrbi kaj bo rekla okolica če se zato odločim oz. da ne izpadem kot da na znam sama reševati svojih zadev? Mi morda lahko kaj še tu svetujete?

pa srečno in lp

Tudi jaz sem bil pred to oviro ali se obrniti na psihijatra zaradi tega tabuja okrog njih a brez pravih vzrokov. Miselnost, da hodimo psihijatru ali psihoterapevtu, in da nas okolje takoj zaznamuje za norce.
Uspelo mi je preskočiti to visoko oviro v glavi in imel sem srečo, da me je psihajter napotil na psihoterapevtko, kjer sem in še odpravljam svoje probleme, ki so zakorinjeni.
Tako, da ti Manica toplo priporočam to pot.
Tudi sam sem delal cele dneve in kasneje mi je huda bolezen naenkrat zrušila to mojo moč in sposobnost, da sem ugotovil da nisem superman.
Delati na sebi in poslušati telo in vse ostalo se bo uredilo.

Delgado

Hvala, ga Nika, všeč mi je ta primerjava z zobozdravnikom oz se mi zdi da lažje sprejmem če si razložim na ta način. Sem malo že gledala sezname psihoterapevtov, morda se pa res odločim, da poskusim…

Delgado, hvala tudi vam za spodbudne besede oz da ste delili del svoje zgodbe z mano, res včasih tudi jaz mislim da moram biti superman oz superwoman…Pa srečno tudi vam!