kako začeti
Imam težavo s prekomernim uživanjem alkohola.
Razčistila sem sama s sabo zakaj sploh pijem alkohol. Mislim, da mi v življenju ne manjka ničesar, ne materialnega kot tudi ne nematerialnega. Imam namreč ljubečo družino, dobre odnose, lepo službo. Pijem alkohol, ker – mi je enostavno dober.
Nimam nobenih lukenj, ki jih zapolnjujem, nimam nobene travme, nimam nobenega čustvenega primanjkljaja. Je to normalno? Pijem, ker mi je dobra pijača. Ni mi všeč kasnejše stanje, zato se nikoli ne napijem, nikoli ne pijem med dnevom, vedno samo zvečer, ko je naslednji korak samo še postelja. Torej, da vem, da ne bo treba v avto, v službo. Redko kdaj čutim alkoholno omamo po količini popitega. S tem bi rada presekala. Nočem več.
Kaj mi svetujete? Kako naj se te odvisnosti rešim? Pomagajte mi narediti načrt, povejte mi svoje izkušnje, predvsem res apeliram na to, da nimam čustvenih težav in na tem področju je vse v redu, da imam težavo s tem, da uživam v določenemu alkoholu, ki ga imam rada zaradi okusa, tako kot nekateri imajo radi čokolado ali ananas ali jagodni sok, samo da sem med slabim izbrala najslabše.
Hvala za vaše nasvete.
Morda obstaja nadomestek takšne pijače, ki ne vsebuje alkohola? Morda kaj podobnega, kar nima alkohola.
Napiši, kaj je, preverimo, če se dobi.
Hja tudi sam pijem alkohol med tednom, ker mi je všeč, predvsem prve dve, tri doze, ko začutim omamo sem pomirjen, skrbi izginejo, svet je lepši, kot bi nekdo očistil okno, skozi katerega zrem. Ko grem iz službe je prva pot v trgovino. Da si ne bi prodajalke mislile o meni “pijanec”, med trgovinami kolobarim. Tako do večera, spanja spijem 8 do 10 pivov, jasno sledi pijanski sen, katerega je obvezno konec okrog druge, tretje ure in pojavi se aritmija srca. Sveto si prisežem, da danes ne bom spil niti kapljice, toda ko grem iz službe me noge kar same odnesejo pred vrata tgovine.
Toda čez vikend je pa povsem druga pesem. Takrat pivo pijem verižno. Enega za drugim, tako da se čudim samemu sebi, da se sploh še zavedam. Ponedeljek je pa za ubit se.
Vem, da ne obstaja čarobna palica, ampak občasno se močno, močno trudim da ne bi pil. Nekaj časa sem mislill, da me reši, če med delavniki ne pijem in naj bi pil samo za vikend. A ti vikendi so bili šele odtrgani.
Trenutno dvanajsti dan ne pijem. RAD BI ZDRŽAL BREZ ALKOHOLA. Sem že klical na A.A., pa me odbija njihov avtomatizem. Nočem se razsuti do konca, ali mar se mi mora to zgoditi, da bom dojel v kakšni hudi godlji sem?
Kako nadaljevati brez alkohola?
Salander, nič ni fajn tole tvoje stanje in ti ga ne zavidam. Ga pa poznam, zato se tu in tam oglasim tukaj.
Menim, da si na dobri poti, da zlezeš ven. Je pa vprašanje, če ti bo uspelo samemu. Kaj pa če bi poskusil kje drugje, če te AA odbija? Malo pobrskaj po spletnih straneh, kaj bi bilo zate. Ali pa če vsaj greš enkrat na srečanje AA-jev, morda ti bo pa njihovo delovanje čisto odgovarjalo? Po moje ti bo veliko pomenilo že to, da se boš lahko o svojem alkoholizmu pogovarjal s sebi enakimi, ki so ali dajejo isto čez kot trenutno ti. Poskusi najti nekaj! In dvanajst dni je ogromno, res, sploh če sam vztrajaš ob tem! Resnično! Škoda bi bilo zdaj spet seči po alkoholu.
Drži se, pa javi, kako ti gre!
Odkrito povedano: to, kar opisuješ kaže, da si v TOTALNI godlji in je čas, da nekaj spremeniš. Kliči AA, avtomatizem gor ali dol. Za milijone ljudi je deloval in dokler ne najdeš nekaj, kar bo tebi pisano na kožo, je bolje, da VSAJ nekaj delaš za sebe, kot da puščaš času, da naredite razvalino iz tvoje duše in razdejanje med tvojimi bližnjimi.
Pusti ego, pozabi na to, da imaš prav, ne oziraj se na druge, bodi naiven, zaupaj, kar ti rečejo in sledi ideji, da te vodi po poti k možni rešitvi.
Če boš poskušal najti pot, jo boš morda našel. Če se boš vkopal v vzorce vsakdana, je nikoli ne bo. Če ti nekaj korenito ne spremeniš, se nič ne bo spremenilo.
V tem trenutku več kot to, da ga sedajle ne boš spil, ne pričakuj. Ampak iz dneva v dan, korak za korakom, bo lahko za tebe pomenilo, da ne boš klavrno propadel, tako kot mnogi.
Salander, tukaj smo vedno na voljo za pogovor. Ti pa si tisti, ki boš moral vztrajati. Tudi med temi prazniki.
Andreja
Ja sam nisem nič vesel teh praznikov. Trinajsti dan, ura pa je šele 12 preč.
Ko se mi je rodila hčerka sem v pijanosti napisal listek in ga dal v žep, da bi mi naslednji dan pomagal. “Ostani trezen zaradi punčke”. Pa ni dolgo delovalo. Kot razumem te AA, se nekaj družijo, a ne morejo biti dan in noč ob meni.
Včasih se sam sebi studim, zjokam in spluvam svoj strahopetni, lažnivi značaj, čeprav nimam niti najmanjše osnove se drekasto smilim sam sebi. Razumem odvisnike, še hvala Bogu (kakšna tolažba?), da nisem na kakšni močnejši substanci, ker ne bi zdržal toliko let kolikor sem pijanec.
Čutim, da mi že škoduje. Vem da mi ne de dobro, a kaj hudiča me sili v to. V obdobju pijanskega blodenja sem že podoživljal kako bi enostavno vse za vedno končal. A sem prevelik slabič.
No, počutim se, kot da bi z nekom govoril in sedaj mi je malo lažje. Lažje je tako anonimno spraviti iz sebe kar me žge in teži. V bistvu sem prvič to sranje spravil na plano. Pa ne vse.
Popolnoma se strinjam s tem, kar je napisala Andreja. S tem da še vedno mislim, da si na dobri poti, da zlezeš ven. A očitno si tako globoko zabredel, da ti samemu najbrž ne bo uspelo.
Pišeš, da se AA-ji nekaj družijo in ne morejo biti noč in dan ob tebi. Seveda ne, v nobeni skupini noben ne bo nenehno stal ob tebi. Razen če greš na zdravljenje, tudi to je opcija, ampak ker so v bolnicah dolge čakalne dobe, moraš ukrepati zdaj, takoj! Verjamem, da če greš v AA, dobiš tudi kakšno telefonsko številko človeka, s katerim se lahko pogovoriš, ga pokličeš, ko pride kriza. Vem, kako je, ko si sam v tem in se ti zdi, da ti živa duša ne more pomagati. Pa ni res! Samo stegni roko po pomoč, pa bo prišla! Pokliči jih, zagotovo tudi med prazniki dvignejo telefon. Verjemi, da jih je ogromno takih, ki jim prazniki povzročajo težave in delajo skomine po alkoholu!
Ko si nekaj napisal, ti je odleglo. A najbrž ne za dolgo. Stori še korak naprej, zaprosi za pomoč! Zdaj. Ti si tisti, ki mora nekaj narediti, drugi ti lahko samo stojijo ob strani in ti pomagajo na novi poti. Ti si tisti, ki mora ugotoviti (s pomočjo, seveda), kaj je tisto, kar te žene v pijačo. Ti in samo ti si tisti, ki lahko začne s potjo navzgor, nihče ne more zamahniti s čarobno palčko …
Kaj pa tvoja družina? Se pogovarjaš z ženo o tem?
Držim pesti zate, res! In danes je že štirinajsti dan! Drži se, pa se beremo!
Ha, kdo bi si mislil, danes je šestanjsti dan.
Brez. Ko vsak dan bolj trezno gledam naokrog mi je kot da se na novo učim prilagajati okolici. Praznikov sem se res bal, ker gremo na vikend, tam pa je že v zraku 0,5 promila, pravijo haha. Seveda sem minimalno šel pozdravit sosede, ker če ne piješ si čuden. Tako je še hujše, povsod prisoten alkohol in edino otroci in jaz ga ne pijemo, ja izpadeš čudak.
Tudi več časa mi ostaja, lahko kaj naredim doma, drugače dojemam družino, ta mala me malo čudno gleda, ker sem drugačen, ni navajena. Edino kuža se stiska k meni kot včasih.
Sam iščem univerzalen odgovor, kaj narediti, kako se izogniti pasti, ko bom padel v njo, kako se bom izvil iz nje ko se bo v meni zaželelo:”Ejga, saj je samo en glažek!”. Bom znal prepoznati peklensko pošast ki bo zavita v nedolžno ponudbo, priliko. Se bom lahko pred vsemi zviti v varen položaj otroka (tako mu pravimo pri jogi).
Tudi ta vikend se je kot ponavadi veliko pilo, celo sam sem pretočil iz flaškona dva litra vina za družbo, lij sem splaknil z vodo ne polizal! Ob tem sem čutil zadah pivcev. Zgrozil sem se. Tak smrdeč sem sam hodil naokrog.
Vidim same pozitivne strani treznosti, slika, katero vidim je lepša. Problemi, upam, ne bodo postali večji in bolj boleči. Celo nezainteresiranost društva AA me ne gane preveč.
Ja, poslal sem jim mail (v petek), kam, kdaj, kako oz. kaj rabim da vzpostavim stik z njimi. Klic na pomoč je ostal neodgovorjen. Je to neka profitna/elitna skupina, kot slovenski politiki, ki skrbijo samo za svojo rit, seveda za naše dobro. HM ne smem imeti negativnih misli, takoj pomislim na sprostitveno moč alkohola. Ne bom, grem si narediti en čaj. LP
Zdrži, ne popusti.
Jaz sem se tako pred letom in pol znebila ene odvisnosti – ne sicer alkohola, ampak
sem enako vesela, da mi uspeva.
Meni je pomagalo, da sem se (in se še vedno kdaj pa kdaj) iskreno razveselila tega, da
MI NI VEČ TREBA. Prav reči si na glas (ali v mislih) HVALABOGU MI NI VEČ TREBA,
LAHKO SEM BREZ.
Druga potrditev je nazorno predstavljanje, kakšen si ko popustiš – vse tisto grdo,
smrdljivo, nagravžno, slabo.
Tretje je trdna zavest, da “samo enega” ni NIKOLI več. Vsak “samo eden” je takoj
prvi v dolgi, predolgi vrsti.
Kar se pa tiče praznikov, vikendov, dopustov, morja, hribov, rojstnih dnevov, službenih
zabav in kar je še vse takih “nevarnih” stvari….bodo iz meseca v mesec manj strašljive,
verjemi, tudi tistim, za katere boš najbolj “čuden”, boš lahko trdno pogledal naravnost
v oči in jasno rekel “ne pijem”….in takrat boš lahko v prenekaterem pogledu našel..
…zavist? Grdo namreč gledajo vsi tisti, ki za kaj takega sami ne zberejo moči.
Le pogum.
Zdravo.Najprej bi pohvalil za take internetne stvari.Moja zgodba je verjetno podobna kot pri drugig.Piti sem zacel v sred. soli.Zdaj sem star 33 let.Kaj kmalu sem se porocil in rodila sta se nama dve cudoviti hcerki.Zaradi moje zasvojenosti se je zena pred 4 leti locila.Njen oce je bih hud alkokolik in je pri 47 pristal v domu.Takrat si nisem priznal problema cc leto in pol pa razmisljm da je slo predalec.Dnevno popijem cc 5pivol za viken se podvoji.Zganih pijac ne pijem.Vmes kako leto nazaj sem naredil kake 3 mesece posta.No v glavnem v zadnjem tednu veliko prebiram forume v zvezi z alkokolam.In veliko sem se zamislil nad seboj.Zlasti drugi otroci ko pisejo kako sovrazijo svoje ocete alkokolikov.Ne zelim da me otroci vidijo v tej luci.Zatrdno sem se odlocil da preneham piti.Pipravljen sem iti tudi na zdravljene.Skusal bom narediti nekaj iz sebe.Zaradi alkokola je druzina razpadla veliko prej ko je zena odsla zaj se to zavedam.Zaj se bom pac moral boriti sam.Oprostite moral sem se raspisati zarad svoje duse.Zelim da bo v prihodnosti veliko alkokolikov bralo te strani in mnenja zen otrok in se zamislilo kaj povzrocajo rugim.Jaz sem se in upam da pridem iz tega pekla ven
Trojanc, ko to berem, ko da bi pisal sam.
Tudi sam sem se slepil, pha saj ne pijem žganih pijač, a mi je brez njih ‘uspelo’ resno načeti svoje zdravje, pa to mi niti ni bilo najhuje.
To kako prizadeneš tiste, katere imaš – v alkoholni omami imaš itak rad samo flašo – bi moral imeti najrajare – e to je pa svinjarija, katera me je žgala. Jeba je ta alkohol, verjetno kot vsaka druga odvisnost
Sem alkoholik, kateri se trudi, da to ne bi bil več. Glej, sam sem si 26.03.2012 rekel KONEC. Verjemi, splača se. Že zaradi tvojih dveh sončk. Ne boj se abstinence, sam imam dve desetletji več pivskega staža, pa ni bilo zdravstvenih problemov ob obstinenci.
Večji problem je rutina, skušnjava, dnevna navada, stara družba, to privede do boleče situacije, navada je železna srajca, težko boš stari klapi rekel, pivo, NE HVALA! Saj te bodo čudno gledali, a si kej bolan?
Sam sem se na začetku izogibal krajem, kjer sem ‘popival’. Seveda, jaz nisem nikoli popival, le spil sem kakšno pivo. To da je bilo to števil x8 ali 10 na dan me ni skrbelo, ker si itak nisem priznal, kdo pa si?
Reci si KONEC. Po tretjem dnevu alkoholne abstinence se boš čudil in spraševal:” Matr zakaj nisem že prej prekinil s tem drekom?”. Najlažje pri vsem tem je, da dan traja samo 24 ur. To preživiš in si zmagal.
Vsak dan samo 24 ur in preplavi te občutek velikega zadovoljstva.
Potem si verjetno zasledil, da obstajajo društva za pomoč alkoholikov, potrkaj jim na vrata.
A VERJEMI RES SE SPLAČA POTRUDITI, VIDEL BOŠ PRAVEGA SEBE, PONOSEN BOŠ NASE, PUNČKI BOSTA PRESREČNI.
NAVIJAM ZA TEBE!
Hvala Salander za vspobudne besede.Lahko ti povem ko sem prvic to pisal sem bil sesti dan brez alkokola sedaj je enajsti dan niti nimam zelje da bi poskusil upam da bo volja mocnejsa od alkokola.Drugace sem met temodsel do znanca ki je odsel na zdravljenje in je vasih let ne pije 11 let veliko sva se pogovarjala posteno mi je povedal da lahko abstinencna kriza pride ces cas upam da bo volja zmagala drgac grem poiskat zdravnisko pomoc.Vsem ki hocete nehati z to kurbo bodimo mocni
Sem hčerka alkoholika. Odrasla, s svojo družino. Ko bi vam le lahko opisala občutke ob tem ko zagledam kje kakšnega pijanega človeka, pa saj tudi če ga ne zagledam, če ga le zavoham, in ob spominu kaj vse sem ob alkoholiku doživela in kakšne posledice zaradi tega nosim, vam povem tega se ne da opisat, če bi lahko izbruhala vse to ven bi bilo olajšanje. Res, dobesedno na bruhanje mi gre. Dragi alkoholiki, Prosim vas, potrudite se, zaradi sebe, zaradi otrok. Veliko je oblik pomoči in veliko je ljudi ki jih je uspelo. Zakaj ne bi tudi vam?
Salander.Ja ta znanec je bil drugace dvakrat na zdravljenju prvic neuspesno nazaj piti je zacel ces cc 6 mesecel bilo je se slabse kot prej dnevno liter viskija vse to je poplaknu z x kolicino piva no sedaj ne pije 11 let.Ja veliko sva se pogovarjala menda lahko nastopi ze po parih tednih pri nemu zgleda da kasneje verjetno odvisno od cloveka.Drgac pa tudi mene mal skrbi saj zgleda kar prevec enostavno nobene zelje po alkokolu.Drugace pa znanec se vedno obiskuje srecanje AA in bo vzel sedaj se mene zraven na mojo zeljo.Drugace pa je kar vredu ce imas katerega ki je to dal ces za pogovoriti.Upam da nama bo uspelo.ZDRZIVA.
Ej Trojanc,meni ti AA nekako ne dišijo. Če bi šel tam s kako sorodno dušo, da si ogledam zadevo, morda. Si z LJ? Bi se vama lahko pridružil?
Res je vse nekam simpl?
Sem bil dans dopoldan v enem bifeju pr placu. Gledam, pijejo, dec srka po deci vodke, drugi na izi travarico, pa še eno, dgrugi lokalci so tudi že na pivu, špricerju, ura 10 dopoldan, pa vse neke stare ovenele face, a delujejo tako, zdravo, zdravo pomečkano.
Si mislim, pa kako to njim uspeva? Ne da bi mi zaguštalo, tako iz daljave meljem v sebi, noro pa ziher ga pijejo že celo življenje. Pa cigarete, potegne tako, da lahko z enim dimom cuzne celo.
Se mi plete po glavi, pač enim je usojeno, da jim nič ni. Življensko nasprotje, z alkoholom in nikotinom kljubujejo bolezni.
Obenem se čudim, s kakšno lahkoto vse to spremljam, ko pride kelnerca se tud slučajn ne zmot:”Doglo kavo z vodo prosim.”
Gremo na kafe!!!
Hej Salander !
Ti si vsaj faca, pošten sam do sebe. Moj mož pa ne priznava, da je alkoholik. Vsaj 1x na teden se ga nalije do nezavesti. Vedno kamorkoli gremo na zabave, roj.dneve, obletnice, vedno je večinoma takoj pijan. Z otroci nam je neprijetno, govori nekaj tja v tri dni, je tudi žaljiv v družbi do nas. Drug dan se vsega spominja le tega ne, da je bil žaljiv in nesramen do nas. Ali je to res ? Mi ga poskušamo doživljati kot normalnega moža in očeta, če že , te mu 3 ali 4 dan obzirno omenimo vendar on takoj eksplodira . Zakaj je temu tako ? Kako naj se obnašamo, da bomo pomagali tudi njemu ? Povej, ti to verjetno najbolje veš. Prosim, napiši še kaj več na to temo. Hvala in lep pozdravček.
[center]Živjo zaTE[/center]
Lahko si predstavljam kaj doživlja tvoj mož, verjemi ni mu lahko. Toda niti v sanjah si ne pripisuj kakšnih ‘mučeniških’ zaslug za to, da se utaplja v alkoholu. Mogoče je že pozabil, kaj išče v alkoholu.
Govorim iz svojih izkušenj.
Ko si enkrat v tem peklenskemu krogu alkohola je res sranje. Verjemi, da imam otroka in ženo najrajši na svetu,
toda…. Po cirkusu prejšnji dan, večer, imam zjutraj zelo slabo vest, hud mi je, žal mi je, sklenem da ne bom več. Sram me je. Trdno sklenem, da je konec…toda slabič v meni je močnejši….
Sram me je otrokom, ženi pogledati v oči, mogoče zdržim dan, dva, spijem samo kakšno pivce.
Sicer, pa kdo je pijanec? Tisti ki že zjutraj pije! Ja, ja, jest že ne! Ki ne more prenehati! Pha, jaz lahko preneham kadar hočem, sicer pa sploh ne pijem žganega. Ne, jaz že nisem alkoholik! Sploh nimam krvavih oči, žilic, matr, saj sem še mlad. Kakšen pijanec neki, samo na en per grem!
Potem pa pride, kar tako, pride poplava – razlogov za pitje je pa več kot bi si kdo v najbolj burni domišljiji lahko predstavljal. Nešteto, kot načinov, kje vse se lahko, tudi na skrivaj, na hitro kaj spije. Sam ne morem verjeti na kakšnih nemogočih mestih še vedno najdem prazno pivsko embalažo.
Ker se zavedaš da si slabič, si besen na sebe, ne pravijo zastonj, da piješ da bi pozabil. V očeh otrok vidiš, da tudi ne skrivajo več, da jim takšen nisi všeč. Vidijo gnus, stud.
Verjemi, to pa žge, in sram lahko spere samo alkohol. To je boleče, to te sesuje, obupna žalost, pa saj nisem hotel , jeza se obrne tudi proti njim. Kaj sem vam naredil? Pa saj nisem nikomur nič naredil, samo malo sem spil. Zakaj me obsojate? In še doliješ…. Pustite me na miru… Sam si, sam z odrešujočim alkohom…oni na drugi strani mi ga očitajo, ne marajo me…. nehaj! zakaj piješ?… Piješ…nehaj! zakaj si tak? Glej se kakšen si. …………Glej kako te drugi gledajo, …..kaj mi težite?….Pijanec!…Prasec……..
Z večjo stopnjo alkohola se toleranca do okolice manjša. Vzrok sploh ni važen, konflikten dogodek je neizbežen. Pekel je spuščen z vajeti.
Potem nastopi alkoholna omama, tema, zastor pade. Kdaj, je pač specifika vsakega posameznega pijanca. Koliko kronik pač lahko prenese. Tega, se resnično (na žalost, ker te svinjarije bi moral videti in jih obnavljati pri sebi do nezavesti) naslednji dan ne spominjam.
Takrat nastopijo dogodki, katere bi morali posneti in mi prascu, primitivcu vrteti tiste redke ure ko sem trezen. Film se mi strga. Verjemi, to ni laž, to so trenutki, ko se dejansko ne spomnim ničesar. Srhljivo, teoretično bi lahko v tem stanju koga fizično poškodoval, pa se tega sploh ne bi zavedal.
toda…. Po cirkusu prejšnji dan, večer, imam zjutraj zelo slabo vest, hud mi je, žal mi je, sklenem da ne bom več. Sram me je. Trdno sklenem, da je konec…toda slabič v meni je močnejši….
Želim si in delam na tem, da tega ne bi nikdar več doživel. Tudi to pisanje je neke vrsta avtopsihoterapije.
Saj nisi pričakovala od mene odrešilnega odgovora!?