Kako veš, kaj je prav???
ja, pohvalno, en bk…
Ampak, kaj bi bilo, če žena ne bi hotela na terapijo, na delavnice??
Mi lahko poveš?
Ker tle je žena prevarala in ona potem postavila ultimat – delavnica ali pa konc zakona.
In to je tisto odrešilno, čeprav je bilo težko…. Srečno še naprej!
—
Problem, je ker moški, tisti ki varajo panavadi nočejo na terapijo….
Potem se kaj dost ne da, razen odidet…
LP
en bk,
lepo da si povedal svojo iskušnjo.Hvala.
Vendar, ti sebe kriviš za vajin odnos, kakršen je bil in tudi za ženino varanje. Tako kot večina prevaranih žena. Običajno je tako, da varajoči obtožujejo prevarane, da so oni krivi za njihovo varaje, jim nabijejo občutek krivde za dejanja za katera niso odgovorni. Le-ti se potem na vse pretege trudijo ustreči varajočim in popravljati sebe in svoje napake…
Zato se varanja v večini primerov ponavljajo.
VARAJOČI SE MORA ŽELETI SPREMENITI.
Potem je tako kot je vajin primer. Samo en odnosa ne gradi.
Sicer se pa strinjam z Michelle. Žal podobna iskušnja.
Hvala.
Jap, en sam odnosa ne more gradit. Morta bit oba za to.
Res?, jst sebe ne krivim za najin odnos, še manj pa za ženino varanje. To je bla čist njena odločitev in tud nos vso odgovornost zanjo, čist enako, kt jst za svoje izbire.
Je pa res, da sem jo kr en cajt krivil, o pa še kako in to ne le za prevaro, sploh za vse, kar ni štimal. Jst sem bil čist bel, ona pa čist črna. Tko da še kako zastopim Michelle in ostale v njihovi prizadetosti, grenkobi, strahu, izdanosti, tudi sovraštvu.
En_bk, res, vsaka čast. Moram reči, da si eden izmed redkih moških (vsaj kolikor jih jaz poznam), ki je imel toliko poguma in ni pustil, da bi njegov ego prevladal v tej težki situaciji. Ker je res, da so moški v takšnem slučaju v dosti težji situaciji, vsaj kar se tiče dojemanja okolice, družbenih norm, stereotipov,… Za ženske je že nekako v kolektivni zavesti usidrano mnenje, da morajo potrpeti, se v takšnem slučaju “žrtvovati za otroke” in ostati, moški pa, kot si sam povedal, če ostanejo, veljajo za rogonosce, “luzerje”,…
Si dokaz, da te zdavnaj preživete stereotipe počasi le puščamo za seboj in da je vsako zvezo mogoče rešiti, če se oba partnerja potrudita zanjo.
“Res?”, tvojemu razmišljanju bi pa še samo nekaj dodala. Mislim, da je to zelo pomembno, da v takšni situaciji prevzameš svoj del krivde. Ker če zmeraj misliš, da so krivi samo drugi, nikoli ničesar ne rešiš; ne preideš na naslednjo stopnjo. Kajti proti ravnanju drugih ne moremo nič; spremenimo lahko samo sebe.