Draga Karmen!
Vedno in povsod napišeš in tako je prav, da otroka dojimo vsakič ko to želi. S tem se strinjam in tako tudi delam. V zadnejm času pa me obhajajo dvomi. Kako pa naj vem zagotovo, kdaj si to res želi? Je to vsakič ko joka? Opazila sem namreč, da če jo pristavim vsakič ko joka, ne želi vedno jesti. Sesati ponavadi da, jesti ne, ker strašno razgraja ko priteče mleko. Včasih pa ji tudi do sesanja ni. Kdaj torej dojiti? In kako omogočiti golo sesanje, če mleko kar vre?
Do sedaj sem mislila da imam “orožje” za vsako otročkovo tegobo. Zdaj pa sem razočarano ugotovila da temu ni tako.
Hvala za odgovor in topel pozdrav.

Draga Viki,
najprej vas bom povprašala, kaj vam pravi vaše srce, ko vaš dojenček zajoka? Po tem se ravnajte. Vsaka mama in vsak oče velikokrat podvomita, ali delata prav. Če ne bi, bi bilo verjetno prej kaj narobe. In tudi sama se še sedaj sprašujem, kako je to mogoče, da metoda, ki je bila pri dveh otrocih uspešna pri tretjem enostavno ne deluje in se vprašam, ali delam prav. Ker vem, da so otroci različni. In ker vem, da smo starši vsakič drugačni.

Glede na to, da dojenje ni samo hranjenje, je najbolj logično, da mati ponudi otroku, vsakič ko zajoka dojko. Ali je lačen, žejen, potrebuje tolažbo, ga napenja, ga kaj tišči? Na vsa vprašanja zvemo odgovor, če otroku ponudimo dojko. Seveda pa to ni železno pravilo številka ena. Nekatere mamice ugotovijo, da včasih dojenček zajoka in je dovolj, da ga samo dvignejo v svoje naročje in dojenje ni potrebno. Nekaterim dojenčkom zadostuje npr. da ko se ponoči prebudi in zajoka – da ga pobožajo po glavici in mu prigovarjajo. Nekatere mamice nosijo dojenčke v rutah in slingih in so otroci pomirjeni že s samo bližino staršev. Dejansko si v našem načinu življenja kar ne moremo predstavljati, da bi imeli otroka »priklopljenega« ves čas. Tisti, ki jim tako ne ustreza pač poiščejo možne rešitve (nekaj naštetih je zgoraj).

Ko so znanstveniki preučevali ljudi v različnih kulturah, so ugotovili, da matere v »primitivnih« družbah nosijo otroke ves čas ob sebi in da se otroci dojijo povprečno na vsakih 20 minut. Edino v naši, zahodnjaški kulturi je v zadnjih 100 letih (še posebej po začetku industrijske revolucije) »navada«, da dojenčkom omejujemo podoje in določamo čas med hranjenji.

Lepo prosim – nikar ne mislite, da poznam odgovore na vsa vprašanja in da je to edina prava pot. Kar tukaj napišem so le izkušnje številnih mater in morda v mojih besedah najdete moč, samozavest in navdih za svoje materinstvo in odgovore na svoje dvome. Ker na vsa vprašanja ne moremo vedno najti odgovorov, kajne?

Kako omogočiti golo sesanje, ko mleko navre, dojenček pa noče mleka? Verjetno so prav zato izumili dude. Če dude ne želite, lahko otroku ponudite svoj čist mezinec ali členek za sesanje. Ali se krega tudi, če jo obrnete tako, da vidi dogajanje okoli sebe in hoče pravzaprav le biti v vaši bližini in iz varnega naročja spoznavati svet okoli sebe? Kako je ponoči?