kako ukrepati
Otrok od mojega partnerja je bil že od malega navajan, da mora sedeti za mizo dokler ne poje celega krožnika. Sedaj je star 5 let in dogaja se sledeče: vsi že pojemo kosilo, ko on še vedno dobesedno žveči juho….ni je hrane, razen sladkarij, ki bi jo bil sposoben pojesti v normalnem času…obema se že včasih prav trga ,ker ne veva kako postopati, kaj reči, kaj narediti….kako njegova mama dela doma ne vem in tudi moj ne sprašuje, ker se ni sposobna pogovarjati normalno. Otrok dobesedno in preverjeno lahko sedi za mizo 3 ure in počasi je….ne z užitkom ampak zato ker mu je nekdo rekel, da ne sme prej od mize.
Seveda se njegov oče potem razjezi in ga krega, zakaj tako počasi je….(vse razen sladkih stvari, ki jih zmaže v sekundi)….ampak to nima nobenega učinka.
Kakšen pameten predlog?
ja bogi no…. če samo pomislim, da bi morala eno uro skupaj jesti govejo juhco, se mi kar obrača… kaj šele krompir in omako.
Vsi vemo, kako nagravžno je to. Še posebej otroku, ki še ni navajen na vse te okuse. Mogoče pa tudi manj rabi, kaj jaz vem. Ziher mora bit kakšna stvar, razen slaščic, ki jo rad poje. Saj bo sčasoma bolje – vem, ker sem bila jaz tudi taka, pa verjetno se še kakšen podoben otrok najde.
Zato priporočam, da ne vztrajate preveč na tem, da ne gre od mize, dokler ne poje vsega. Naj poje toliko, da bo približno sit, pa dajte mu včasih raje kakšno malico več.
Jaz sem tudi verjetno zelo počasi jedla kot otrok. Pa smo se šli vedno igrico, kdor prej poje, je zlata ptička. Nama s sestro so starši to predstavili na tak način, da je bilo biti zlata ptička kot neka medalja. In smo tekmovali, no, drugi so verjetno jedli normalno, jaz pa sem hitela. Sele zdaj vem, cemu je bila namenjena igra. Mogoče bi probali tako?
Ali pa daste za nagrado zlati ptički košček sladkarije. Ker jo zgleda rad je, se bo potrudil, da bo prvi, da bo dobil slaščico.
lp
Najina ljubezen,
Na vsak način je potrebno spremeniti otrokove prehrambene navade. Z omenitvami časa (npr. peščena ura), z pogovorom. manjšo količino hrane in pohvalo, ko je njegovo hranjenje ustrezno.
Nič niste napisala, če otrok obiskuje vrtec in kako se hrani tam. Pa tudi kako hiter je »med obroki« – ko poje nekaj mimo grede. Je problem v tem, ker dolgo »melje« hrano v ustnih ali pa vmes pozabi, da je in opazuje okolico? Je tak problem pri vsej hrani na mizi ali samo pri določeni? Je njegovo vedenje enako, če partner ni prisoten pri mizi ali če je sam?
Petra,
Njegovo hranjenje je povsod enako – dolgo melje hrano….vmes opazuje okolico in pozabi jesti,preusmerja pozornost drugm, čeprav ostali za mizo jemo, normalno in ga spodbujamo…je tako tudi, ko nikogar ni za mizo, ko je sam, če recimo je malico….to vedenje je vedno prisotno, se pa pusti tudi, da ga pitamo…takrat bo pojedel normalno…ko je pri babici, ona pove da vse poje, samo, da ga pita ???
Samo pri sladicah je hitrejši od vseh….??? čeprav tega ni na našem meniju dnevno:)
Ko bo šel naslednje leto v šolo, tam ne bo imel časa na pretek…zdi se mi, da je problem drugje kot pri tem, da ne bi imel hrane rad…Kaj se da storiti?
najina ljubezen, naj ti povem da najin sin , sedaj star 7 let še zmeraj včasih zadnji projde od mize in v večini primerov ne poje vsega. Včasih niti polovice ne.Pri sladkarijah je prvi in to ni pomembno kdaj jih dobi. Celo to da mu ne damo sladkarije po kosilu ga ne obremenjuje preveč.V vrtcu, pa sedaj v šoli to ni bil nikoli problem. Vse poje, pa prosi za še.Niso nam verjeli ko smo povedali da otrok noče jesti, da premleva po ustih, ali celo pljune v wc školjko ne da bi kdo videl. Potem smo spremenila naše obnašanje za mizo.Ko smo pojedli smo tudi njemu rekli naj gre stran od mize da je pojel koliko je hotel. Ko smo mu nehali govoriti koliko in kako naj je, je on začel dokaj normalno jesti. Sicer še zdaj je doma bolj neješč, ampak temu ne dajemo prevelike pozornosti, oz ga ne opozarjamo za vsako žlico. Ker kot pravijo” ko bo lačen bo že jedel “.