Na začetku ful težko. Tudi, če sem šla čez dan spat, je sin spal v kosu le pol ure in potem sem bila še bolj “smotana”. Obvezno sem na začetku hodila spat od 18-19 ure, ko je mož prišel iz službe in prevzel otroka.
Pri ene 2 mesecih sem se navadila na ritem in tudi, če je sin ponoči kakšno urico več prespal, sem se pa jaz zbudila – ti pride kar v navado.

Pri enem letu je spal celo noč in potem se spet kar navadiš, da spiš celo noč in ti je že čudno, če moraš enkrat vstat.

Stari skoraj tri leta pa pol, preštetih prespanih noči je za prste na eni roki. Čeprav imam občutek, da sem se navadila, me telo drugače opozarja na utrujenost – visok pulz, utrujenost, vrtoglavica. Počasi sva skapirala, da se lahko pri nespanju tudi izmenjujeva – zdaj občasno gre kateri spat v njeno sobo, mala carica pa se naprej vrti po zakonski postelji. Sva se pa tako navadila na njo, da je še nisva v stanju preseliti v njeno sobo. Ko pa tak lepo dišijo … 🙂

se ne navadiš 🙂

tudi se ni treba pripravljati, ampak uživaj v tistih zadnjih nočeh preden pride otrok. ko pa pride, pač pride in si neprespan in malo siten, a lahko upaš, da bo čimprej začel vsaj približno normalno spati (zame je to to, da spi, vsaj 4 ure skupaj – kdaj pa je to, je pa povsem odvisno od otroka, eni pri parih dneh, eni pa pri komaj pol leta…)

lp,

ja, ali pa šele pri dveh letih…samo to je najbolj pesimistična varianta:)). jaz še vedno upam da ne bo tak kot sem bila jaz, smo pa že 10 mesecev skoraj stari pa se še vedno zbuja. včasih izjemoma prespi celo noč, danes na primer se je pa mislim da celo 5 krat zbudil:(((

…mi pa pri dveh letih še vedno ne spimo. Ponoči se zbujamo in jokamo, ko pa ju stisnemo k sebi, pa takoj zaspita dalje. Vmes v spanju še malo pojočemo, če pa je sreča, spimo dve uri skupaj brez bujenja..
Ne skrbi, se boš navadila, čeprav bo od začetka težko…

Ko imaš otroka, imaš res neko energijo. Ne vem, od kod pride, ampak pride. Vsaj pri meni je. Še zdaj, ko sta malo večji in ko je kdaj ponoči uzbuna, ker je katera bolna ali kaj podobnega, me kar vrže gor in takrat brez težav dežuram več noči zaporedoma. Včasih se res sprašujem, kaj me drži gor, čeprav sem utrujena za znoret. Materinski adrenalin?

Tega je tudi mene malo strah, sploh ker še nimam vsehj izpitov narejenih. Ampak bom že zmogla. Če pa tako pogledate, samo to obdobje bodo čisto vaši. Je moja mami rekla, da je to obdobje, ko sem bila dojenček prekratko, ker zdaj skoraj ne more dojet, da ima njena mala štručka kmalu že svojega otroka. Leta prehitro tečejo in takoj pride čas, ko bodo zrasli in nas ne bodo več potrebovali, pol bo pa jok in stok z naše strani. :)))

Jaz bom poskušala vse prenest, kolk se da normalno, tako kot nosečnost, če ti je slabo za popizdit, pač nič ne moreš, spada zdraven. 😉 Verjamem da bo težko, ampak če se spomnim samo na maturantskega, ko sem v enem tednu spala menda na noč slabo uro in sem normalno funkcionirala (celo prekipevala od energije) vseh sedem dni, potem bo materinstvo tudi šlo. Koneckoncev to delamo z veseljem.

Sicer se bom pa januarja oglasila;)

MeliG, tudi jaz imam še en izpit in diplomo za naredit, enega sem naredila ko je bilo sinčku 4 mesece. Je težko ampak, noben izpit ni tako pomemben kot je otrok. S tem mislim to da nikakor nisem pretiravala ampak sem si vzela ravno tako dovolj časa za otroka kot če nebi več imela izpitov za naredit. Sedaj upam da naredim še drugega – težjega, in da čimprej končam diplomo. Samo pogum, vztrajnost in predvsem potrpežljivot in bo šlo, boš vidla! Srečno!

joj, težko, res.jaz sem tudi ena taka zaspanka, no bila sem:)) in mi je šele 8h zadostovalo, 10h pa lih prav, heh in pol sva dobila razgrajača, ma sem bila kot zombi, najprej, pol je pa začel počasi spat, najprej pri nama, sedaj pri skoraj 3l spi v svoji sobici in večino noči prespi, drugorojenec pa zaenkrat spi kot polhek..cele noči…upam, da tako ostane…
je pa res hudo, na začetku, sploh pa nisi pripravljen na tako korenito spremembo v življenju ne glede na to kolikor se ti pripravljaš… tako, da ja, pri drugem je vse lažje…
ne bo tako hudo…
LP, D

Pričakujem prvega zato mi je še marsikaj neznanka.
Več ali manj vse pravite, da ponoči podojite potem pa spite dalje. Kaj pa previjanje. Ali ni to vedno na sporedu pred ali po dojenju?

Ne … ponoči se ne previja (čeprav ponekod v porodnišnicah striktno trdijo, da je treba previjat tudi ponoči). Previjaš samo v primeru, če se mali pokaka. Našadva sta prvi mesec res kakala enkrat na noč in sem ju takrat previla (ampak saj ti to konec koncev vzame res sam tistih 5 minutk). Polulano pleničko se pa ponoči previje le v primeru, da je res nabito polna in da ali če prepušča (no .. takrat moraš itak celega preoblečt) :)))). Sam ponavadi se te zadeve hitro uredijo in mali ne kakajo več ponoči in tako nimaš več križev z nočnim previjanjem.

He he, nasa prvorojenka pa je kakala pri vsakem podoju, tudi ponoci, tudi po dvakrat. Je bla kar kriza, ker po prvem previjanju sem jo potem lepo uspavala z dojenjem, po drugem pa se je ze kar predramila – aaa!

Ponoči nikoli ne previjam. Razen, če ni pokakana. Vseeno moraš otroku pokazati, da je ponoči drugače.

Tudi jaz ponoči ne previjam.Drugače pa kar se tiče vstajanja ponoči-ni tako hudo.Ko se podojiva,hop nazaj v posteljico in mali spi do jutra.Imam pa srečo da se zbudi le enkrat.Ni panike-se navadiš.

seveda se navadiš. če se zbudi samo enkrat:)) Če pa moraš ponoči 5x vstajat ali pa še več ker se zbuja kar tako malo, potem se pa ne navadiš ker je vse skupaj mal too much!

Zato pa je skupna postelja dosti bolj mami prijazna, da ni treba dobesedno vstajati. Pa tudi otrok se manj prebuja, ker cuti blizino.

Verjamem, da če se dojenček non-stop zbuja, potem bi tudi pri nas pristal kar v skupni postelji. Ker pa smo imeli zbujanje redno na 3 ure, sem ga tudi redno dajala nazaj v njegovo posteljico. No, razen zjutraj ob cca 06.00 je ostal pri meni v postelji, kjer sva se crkljala do 07.00.
Je pa čisto na začetku kakal po vsakem podoju, tako da sem ga vedno preoblačila, kasneje pa potem nič več.

Mi smo stari 3 tedne in se ponoči dojimo na 1 do 2 uri. Jaz se nikakor ne morem navaditi na tak ritem. Eno hranjenje je sicer prevzel očka, tako da spim vsaj 4 ure v kosu. Meni je najhuje, la ker se zbudim še preden je otrok lačen. Dojenčki so v spanju namreč zelo glasni – ječijo, malo pojokcajo, naglas dihajo… Tudi ko se podojiva, jaz še vsaj pol ure ne zaspim. Dobro se naspim samo, če spim v drugi sobi kot dojenček…

naj te nič ne skrbi;)
sama sem bila prava zaspanka. spala po 10 ali več ur, pa še popoldan tu pa tam;) pa je vse OK. mamo srečo da naša pupa ponoči spi 6h, tak da se dovolj naspim;)))
nato se nahranive in spančka še nekaj uric, popoldan pa itak ni problem. pač zadremave skupaj:)

Se pa stanje hitro spreminja. Pri nas je 4 mesece spal kot ubit tudi po celo noč, sedaj je pa že pol leta katastrofa in sem že čisto obupana. Tko da ne se prehitro okoli hvalit kako spi – mi smo se pa smo bili še kako kaznovani:(((