kako ste?
Torej, kako ste kaj sotrpinke?
Res, čas celi rane.
Po dveh mesecih, ko sem izgubila sinka se še vedno vračam na forum. Bolečina je znosnejša, solzne oči ob kakšni misli, globok dih in gremo dalje.
Upam da ne “pride kaj za mano”. Na trenutke se mi zdi da sem kar nekam hitro prišla k sebi. Če pa še enkrat pomislim… nisem čisto “pri sebi.” No ja, saj veste, vsaka minuta je lahko drugačna.
Pokonci me drži misel da sem zdrava, in da imam vse možnosti da zanosim, in donosim zdravega otroka. (čeprav je vse to res, najbrž ne bom verjela, dokler ga ne držim v naročju). Res se veselim naslednje nosečnosti. Upam da jo bom tudi dejansko dobro prenašala.
Pa ve, kako ste?
Pozdravljena
Kako smo? Zanimivo vprašanje, včasih na dnu včasih na vrhu. Zakaj sem se ti javila? Ker se veseliš nove nosečnosati, želim ti vse dobro, ampak kak post nižje, boš vidla, kakšni strahovi nam gredo takrat po glavi. Jaz sem sedaj noseča, še 8-9 tednov do konca, bliža se druga obletnica rojstva prve hčerke in vse je na kupu. Žalost, jok, bolečina in veselje za novega člana, ki veselo brca v bušiju.
Strahovi ne bodo izginili, v naslednji nosečnosti jih je še več. Nobena ne bo več brezskrbna, zapomni si to. Želim ti pa, da ti mine hitro in brez zapletov.
Vsekakor pa moje sožalje ob izgubi in verjemi mi, tudi vdih kmalu ne bo več potreben, vsaj ne tako globok, ampak vedno bo pa potreben
Srečno
Mi2
mi2 pozdravljena,
veselim se zate in tvojega bušija.
Ker še ni tako dolgo nazaj ko sem bila noseča, še kar “čutim” brce v trebuhu. Sem ti privoščljivo zavidna. Brez zamere.
Prosim, čimbolj uživaj in se veseli vsakega premika otročka. Vem da ni enostavno, ampak saj veš moramo gledati naprej, v svetlejše čase.
Doma imam 3-letno navihanko, ki je pripomogla h hitrejšemu okrevanju in s tem tudi pospešila misel o čimprejšnji nosečnosti. Res se že danes, čeprav vem da moram še kak mesec počakati, veselim nosečnosti.
Prosim, poročaj ko bo kaj novega. Tudi jaz se veselim s tabo.
lp