Najdi forum

kako spret zbrati pogum

Pozdravljeni,
upam, da se oglesi kdo starejši in modrejši. Kako se spet potavit na noge in zbrati energijo. Sem obupala nad vsem, vse vidimi črno. Čakam, na izvide, za ketere so bojim in mislim na to, kdo bo skrbel za moje otroke… Kaj bo z mojo službo? Pa tako sem še mlada. Bi rabila antidepresive ali bi morala kar na pisihiatrijo. Kaj bo potem z mojimi otroki, ki so še majhni.
Ne znam več čez ovire, kot sem lahko včasih šla. Strah me je in postajam depresivna.
Oh, včasih pomislim že na …

Kot prvo: nobeden vas ne bo kar zaprl na psihiatrijo. Glede na vse, kar navajate, pa res ne bi bilo slabo, da greste k psihiatru, ki je le strokovnjak in vam bo znal pomagati. Danes zivimo tako stresno zivljenje, da ni nic cudnega, ce vcasih kdo izmed nas kloni. Strokovnjaki so tukaj zato, da se lahko takrat, ko ne znamo naprej, na njih tudi obrnemo. Vcasih je res tezko. Ampak … saj smo borci. Za svoje otroke, za tiste, ki jih imamo radi, nenazadnje tudi za sebe se je vredno potruditi. Poiscite pomoc. Mislim, da ne potrebujete niti napotnice splosnega zdravnika.
Vse dobro!

Hvala!

Pozdravljena, ne vem koliko si stara in kakšna bolezen te pesti. Vendar ni vedno vse črno, lahko so izvidi malce pod mejo, vendar če ni kaj tako hudega(kar iz posta ne morem razbrati) se da vse rešiti, pa čeprav boš za nekaj časa rabila antidepresive-pa kaj zato!!!
Na psihiatrijo, pa spet ne boš končala. Razen če boš to sama zahtevala. Ne vem in ne poznam tega protokola-kako in kaj!!
Draga, karkoli je, pa četudi postanemo še ena zvezda na nebu, je vedno rešitev, da za tvoje otroke poskrbi mož, mama, sestra, brat…………..oziroma če se tako bojiš, napišeš pooblastilo, komu boš zaupala svoje mladoletne otroke in papir overiš pri notarju. Na to sem odgovororila, ker si pač postavila sama tako vprašanje in je prav da o tem veš malo več. Kaj več ti ne morem svetovati, ker si se sama že v štartu odločila, da je s teboj hudo narobe, kaj bo s tvojimi otroki, službo in povrh si mlada. In lepo prosim, nikar ne pomisliti na zadnjo možnost kot je sam**********r. Ker bo to za tvojo okolico zelo boleče, trpeče in marsikdo od tvojih se bo počutil dežurni krivec za tvoje stanje ali da je prezrl, tvoj klic na pomoč. Torej še enkrat vse je rešljivo in če lahko pomaga tu zdravnik, psihiater ne odbij pomoči-sprejmi jo. Čas bo pokazal svoje, seveda je treba dati ČASU-ČAS. Torej pogum, kajti ni vse črno, je tudi onkraj mavrica vseh barv.Sonce ki te poboža vsako jutro in končno so otroci, ki te imajo radi, ki te potrebujejo, za njih se splača živeti-verjemi.

Hvala za čas, ki ste si ga vzeli za odgovor. Pravzaprav mi je dal misliti vaš stavek, da sem se sama v štartu odločila, da je z mano nekaj narobe. To mi je dalo mislit, saj se lahko odločim drugače. To pa je samo na meni. Hvala!!!

New Report

Close