Pozdravljeni!

Pred dobrim letom dni sem se razsla s partnerjem, s katerim sva bila skupaj 11 let. Nekaj časa sva skupaj tudi živela. Spoznala sva se v mojih zgodnjih študentskih letih in bila drug drugemu prvi resni partner. Razšla sva se zaradi različnih interesov glede ustvarjanja družine, pa tudi nasploh sva ugotovila, da sva se v vseh teh letih spremenila in drug drugemu nisva več to kar sva si bila v začetku zveze. Prekinitev zveze je bila zame zelo strsesna, ampak nekako je šlo. Kupila sem svoje stanovanje in začela znova…

Po nekaj mesecih sem preko interneta spoznala novega prijatelja. Od dneva ko sva se spoznala, sva nerazdružljiva. Zveza traja sedaj osem mesecev. Vsak imava svoje stanovanje, ampak praktično že živiva skupaj, malo pri enem in malo pri drugem. Z novim partnerjem se zelo dobro razumeva. Je pravo nasprotje mojega bivšega partnerja. Je pozorjen, ljubeč in čutim, da me ima rad ter da mu veliko pomenim.

On je star 35 let in v preteklosti je bil že kar z nekaj dekleti. Imel je pestro življenje. Dosti je hodil ven in nekaj časa je celo vrtel glasbo po lokalih. Ni študiral in nasploh je imel precej drugačno zivljenje kot jaz. Jaz sem zadnjih deset let dosti študirala in ves čas sem bila skupaj z bivšim partnerjem. Z njim nisva dosti hodila ven, je bolj resne in mirne narave. Ko sedaj razmisljam, ugotavljam, da sva bila v bistvu skupaj, ampak sva dosti bolj živela vsak svoje zivljenje, ker sva imela vsak kar nekaj svojih aktivnosti.

Pravzaprav sploh ne vem koliko je bilo vseh deklet, s katerimi je bil moj sedanji partner. Z dvema je celo nekaj časa skupaj živel. Glede na to, da sem jaz bila do sedaj samo z enim partnerjem, me misel na vse bivše punce mojega novega partnerja, bega in ogromno o tem razmišljam. Pravzapra sploh ne vem, zakaj me to tako zelo moti. S partnerjem sva se o tem že dosti pogovarajala. On pravi, da pac dolgo ni našel prave… Vedno je bil nek razlog, da je z bivšimi pucami šel narazen. Boli me, ko se spomnim, da je tako kot sedaj mene, obljemal in imel rad druge… Kar naprej mi govori, da se je sedaj odločil zame in da se mu ne ljubi vec iskati…

Ne vem kako naj grem preko tega in pozabim na njegovo preteklost in zivim za danes ter za najino prihodnost… Pogovarjala sva se tudi že o tem, dabi eno stanovanje dala v najem, ker je res brezveze, da plačujeva dvojne stroške, praktično pa tako živiva skupaj. Govora je bilo o tem, da bi dala v najem moje stanovanje, ker je njegovo večje. Mene pa to zelo skrbi, ker imam potem občutek, da ne bom imela kam it, ko se bova razsla…

levinja123

Partnerjeva preteklost pred začetkom vajine zveze naj bi načeloma bila res samo njegova stvar. Na vas je, da jo poskušate sprejeti skupaj z njim. Če oziroma dokler vam to ne uspeva, nekaj manjka. Težko je karkoli reči z zanesljivostjo, a vseeno se zdi, da ti vaši dvomi nimajo kaj dosti zveze s partnerjevo preteklostjo. V vas, vajinem odnosu oziroma v partnerjevem vedenju je nekaj, kar vam zbuja te dvome. Osem mesecev je doba, po kateri se običajno začnemo v odnosu bolj kazati taki kot smo v resnici. Obdobje zaljubljenosti se končuje, s tem pa tudi »predstava«, ki v kateri sodelujeta oba partnerja, ko poskušata biti to, kar mislita, da bi morala biti in kar si želi partner. Iluzije počasi zamenja realnost. Izgleda, da ste vi ravno v tej fazi. Začenjate gledati bolj trezno, opazite razlike in razhajanja med vama, ki jih prej navidez ni bilo. V svojih občutkih ste nemirni, negotovi. Pravijo vam, da v vajinem odnosu oziroma pri partnerju ni te varnosti, ki jo potrebujete. Dokler so ti občutki dvoma in strahu tako močni, jih vsekakor vzemite resno in ne silite prehitro naprej. S fantom imata še vedno čas, nikamor se vama ne mudi. Po drugi strani pa bi morda ravno poskus skupnega življenja hitreje dal odgovore in pokazal ali so vaši dvomi samo votel strah. Bolj od fantove preteklosti je pomembna njegova sedanjost. Če ni ničesar močno spremenil v svojem očitno prej zelo lahkotnem in brezskrbnem življenju, potem je zelo težko verjeti, da bi uspel kaj močno spremeniti tudi v odnosu do žensk. To sicer ne more biti pravilo, je pa običajno tako.

Kot vsi, ste tudi vi v svojih odločitvah na koncu povsem sami. Bolj kot mnenjem in nasvetom drugih bi kazalo zaupati svojim občutkom. Res da jih morda včasih ne »slišimo« prav, drugič nas morda peljejo v navidez napačno smer. Ampak če jih ne poslušate na najboljši način kot zmorete – kaj vam še ostane?! Zanikanje sebe in suha preračunljivost.

Lepo vas pozdravljam

Pozdrav!
Kaj pa če bi za krajši čas dala v najem njegovo stanovanje?
Tudi moj znanec je dolga leta delal v nočnem lokalu in menjaval dekleta kot po tekočem traku. Sicer je ob delu tudi doštudiral. Sedaj pa je že dobro leto v zvezi, za katero je prijateljem po enem dnevu poznanstva povedal: fantje (prvič v življenju), sem v resni zvezi. Vložil je v dekletovo stanovanje in se spremenil v gospodinjca. Najraje lika, ukvarja pa se tudi s športom, nabavila sta skupen avto, psa, kredite. Človek se je enostavno umiril.
LP

vsega sem že bral ampak včasih so tukaj pravi biseri. kot prvo mislim da je s teboj nekaj narobe ko razmišljaš toliko o njegovi preteklosti. drugo partner brez izkušenj je slaba izbira. vse izkušnje ki si jih je nabral ti lahko samo koristijo. več jih je bolj obvlada zadevo. tretje pa ,za katerega hudiča vsi razmišljajo neke brezvezne stvari in si kvarijo zvezo. kakšna ti je to ljubezen ko ti je napoti celo njegova preteklost. jaz za mojo soprogo vse vem kaj je delala prej in niti malo me ne moti njena radoživost ki je bila v mladosti prisotna.jaz nisem nikoli izbiral ženske po drugem kot po trenutni privlačnosti ali karkoli je to že bilo. ti njega ne ljubiš zato te moti vsaka zadeva ki ni po tvojem razmišljanju.
zamisli se malo

Lep pozdrav!

Stara sem 23 let in imam pravtako težave s sprejemanjem preteklosti mojega zaročenca. Vem, da se verjetno ne sliši najbolj obetajoče, vendar lahko povem, da je to ljubosumje na bivše kar moja osebna lastnost in je bilo zelo prisotno tudi v vseh mojih ostalih zvezah (3), v nekaterih še veliko bolj izrazito. Ljubosumna sem bila celo pri svojem prvem fantu, ki me je res imel rad in se trudil 2 leti, da sva sploh začela zvezo. Pred mano ni imel še nobene resne zveze in tudi jaz ne, a so me useeno mučile njegove kratke avanture iz pretelosti.

S sedanjim fantom in bodočim možem se imava zelo rada, sva požrtvovalna, trudiva se za zvezo. V glavnem, s fantom sem zelo zadovoljna. 10 let je starejši od mene in je že kar precej zresnjen ter s postavljenimi cilji v življenju. Edini problem, ki ga imam je njegova preteklost, ki se mi zdi zelo grozna in jo težko sprejmem. Moj fant je pri 20-ih začel hoditi z dekletom iz zelo slabih družinskih razmer, smilila se mu je in zelo hitro sta začela živeti skupaj, ker jo je njen oče vrgel iz stanovanja. Po treh, štirih letih veze se jima je rodila hčerka (ni bila načrtovana, dekle si je pač želelo otroka in prenehalo jemati kontracepcijo ter mu ni povedala nič o tem). Ko je bil otrok star leto in pol je zvedel, da ga vara in to v njunem lastnem stanovanju. Končala sta zvezo, skrbništvo nad otrokom je dobil moj fant. Danes je star 9 let, zanj mu pomagajo skrbeti njegovi starši. Bivše dekle je že poročeno in ima še 2 otroka.
Z mojim fantom praktično nimata stikov že odkar sva midva začela zvezo. Nikoli nista bila poročena.
Njegovo bivše dekle mi ima tako antipatično energijo in res ni prijetnega videza (po mojem subjektivnem mnenju)… pa to sploh ni važno… grozna se mi zdi sama zgodba, preteklost mojega fanta, ker sem mnenja, da so v večini primerov moški v zvezah tisti, ki delajo take zame ogromne napake. Njegova zgodba se mi zdi zelo grozna in verjetno sem podzavestno jezna na njega, da se je sploh zaljubil v žensko kot se je in na njo, ki ga je na nek način vlekla za nos. Za otroka se ponavadi ne odločiš, če nisi siguren v zvezo… in da potem v tako kratkem času še razbiješ družino zaradi take grde stvari kot je varanje… se mi zdi zelo grozno.

U glavnem se zelo dobro razumeva in se zavedam, da moram glede sprejemanja njegove preteklosti sama razčistiti, saj je tudi on sprejel mojo (ki sicer ni tako grozna, pa vseeno)…
Sploh ne dvomim, da bi moj fant kaj čutil do svoje bivše… dandanes ga je celo sram, da je bil kdaj z njo… vem, da me ima neskončno rad in jaz njega…ter tudi njegovega otroka… Vendar kaj naj naredim, da bi bila po kr nekaj letih poizkušanja sposobna končno preseči to bolečino zaradi fantove preteklosti. Očitno imam pač osebnost, ki je zelo občutljiva na take stvari. Načeloma je tudi moj fant tak, todaj on je že zdavnaj sprejel in prenesel, da ni bil moj prvi. Kaj bi bil lahko moj podzavestni vzrok za takšno ljubosumje? Ker me preteklost vedno po malem gloda in si zelo želim, da bi končno lahko to presegla, ker je najina zveza res vredna tega in nimam nobenih drugih zadržkov. Hvala za odgovor:)

tamara23

Glede ljubosumja predlagam, da si najprej preberete moj odgovor v temi http://med.over.net/forum5/read.php?140,5871139

Lahko da se motim, ampak to, o čemer pišete, meni ne izgleda kot ljubosumje. Prav ničesar ne najdem, kar bi kazalo na to, da ste ljubosumni na bivšo partnerko ali da bi vas kaj motilo v odnosu zaročenca do nje. Najdem pa kar precej prikritega obtoževanja, predvsem pa krivičnega nalaganja odgovornosti. Zaročenec je morda res naredil kakšno napako, ampak niti malo ni odgovoren za nič od tega, kar je počela in naredila njegova bivša partnerka. Če mu je ta res prikrivala, da je prekinila s kontracepcijo, ga varala, itd. – v čem je ga je zaročenec polomil, kje je njegova odgovornost? Za to, kar je ali ni naredila bivša partnerka, zagotovo ne. Tudi zato, da se je zaljubil v »napačno« žensko, ne. Tudi vi ne morete izbirati in določati v koga se boste zaljubili. Vam se je pa celo zapisalo, da ste »jezna na njega, da se je sploh zaljubil v žensko kot se je«??!!

Fantova preteklost je povsem njegova stvar, tako kot so povsem vaša stvar občutki in pomisleki, ki jih imate v zvezi s tem. Se pa bojim, da fantova preteklost nima niti približno toliko opraviti z vašimi občutki, kot bi vi radi verjeli. Bolj verjeten vzrok je vaš strah pred resnično bližino, zavezo in poroko s tem fantom. Ko bi ta ali podoben strah postal premočan, potegnete iz predala fantovo preteklost, ki vam omogoči, da se od njega čustveno odmaknete. S tem zmanjšate strah in se začnete ukvarjati z navideznimi problemi, kar pa je za vas bolj varno. Zato vam svetujem, da se prenehate ukvarjate s preteklostjo in se posvetite sedanjosti. Vsi vaši občutki, pomisleki in čustva se namreč dogajajo v sedanjosti, povezani so z vašim SEDANJIM odnosom s fantom. V tem odnosu so dvomi, strahovi, ljubosumje, zamere,.. In o tem bi se bilo treba pogovarjati, s tem bi se bilo treba ukvarjati. Ker to je resničen vaš in posledično vajin problem. Upam, da se motim, ampak občutek imam, da si je vaš fant spet našel dekle, ki ga vleče za nos. Morda drugače, pa vendar… Ampak to je njegova odgovornost, če to dovoli. Vaša pa je, da ste v odnosu poštena in odkrita do njega. Ste res?

Lepo vas pozdravljam