Spoštovani!

Da ne bom predolga:
-odrascala sem v druzini z nestabilnimi custvenimi odnosi
-zelo mocno sem bila navezana na oceta, ki ga zaradi sluzbe ni bilo po vec mesecev domov
-nazadje sta se mati in oce pred parimi leti locila
-izvedela precej o svojem ocetu, kar bi v nasi kulturi lahko opisali kot izkrivljeni custveni odnosi s precej zenskami
-materi se nisem znala postaviti po robu v najstniskih letih, ko sem cutila da me sili v dejavnost, katere si nisem zelela (sama mi je hotela le najbolje, seveda, vendar…). To ima se danes posledico, da tezko najdem ravnotezje med svojim egoizmom in postaviti se za svoje pravice
-sledile so zveze, kjer so me moski “delili” se s katero. Seveda me je bolelo, ker sem si zelela iskrenosti v odnosu.
-“udarila” me je še zveza s porocenim moskim iz katere sem se izvlekla s svojo glavo, da to ni zame in zadnje na svetu mi je razbijati druzino. Ostal je pa obcutek krivde, da sem se sploh spustila tako dalec.
-sedaj sem porocena z moskim, s katerim se imava zelo rada, se strastno ljubiva, pred kratkim pa sva dobila tudi narascaj. Spoprijemam se z vlogo materinstva in novih odnosov s partnerjem. Vcasih se kar naenkrat pojavi mocan custveni naboj ljubosumja. Skusam razmisljati s trezno glavo, vendar me vcasih to kar nekaj casa mrcvari. Partner ve za to, malo je zalosten, ker mu ne zaupam. Ob novem navalu mu nocem vec povedati kaj me muci, ker se mi zdi, da skodim najini zvezi. Kako naj si pomagam? Zakaj pomislim takoj na najhujse? Preplavita me zalost in strah, iscem varno narocje, pa ga ni. Kot da se zelim ze vnaprej pripraviti na najhujse, da me ne bo dobilo nepripravljene.
Najlepsa hvala za odgovor!
irena

Spoštovana Irena,
ljubosumje je vedno značilniost ljudi, ki se ne cenijo dovolj.Storite kaj zase, kaj takega , na kar boste lahko upravičeno ponosni. To je lahko zunanji izgled, morebitna dolnilna izobrazba,počnite tudi vse tisto, kar pri vas drugi ocenjujejo kot spoštovanja vredno.Svoje dobre lastnosti si zapišite in jih redno prebirajte, da se jih boste tudi vsebinsko začeli zavedati.Boste videli, kako hitro bo ljubosumnost minila.

Slučajno sem našla tole vprašanje in vaš odgovor. Pa mi povejte g. dr. kaj pa upravičena ljubosumnost – namreč, mož me je prevaral, kako naj mu sploh še zaupam in ali ni normalno, da sem nezaupljiva ?

Slučajno sem prebrala vprašanje in tudi vaš odgovor, pa me g. dr. zanima, kako brez ljubosumja, če me je mož prevaral, mojega zaupanje vanj ni več in ga tudi nikoli več ne bo…. ali je tudi moje ljubosumje znak, da se ne cenim dovolj, zaupala sem možu a je to izkoristil tako, da me je varal in to njegovo ljubico vodil tudi domov, jaz pa naivna kot sem bila, oziroma po vaše sem se cenila tako, da nisem bila ljubosumna itd…. kaj pravite na to ?

Spoštovana Stanka,
ljubosumnost je vedno znak slabega samospoštovanja, menim, da bo bolje, če boste pojem nezaupljivost nadomestili s pojmom previdnost.S prepovedmi ne boste dosegli dosti.Potrudite se, da boste ponosni nase, da si boste lahko brez oklevanja rekli: ” Zanj sem najboljša in zato edina”.

Spoštovana Stanka,
menim ,.da se ženska ne ceni, če dovoli, da mož domov pripelje svojo ljubico.Namesto očitkov za nazaj ( ki so nekoristni, pa naj bodo še tako upravičeni),poskrbite, da boste POSLEJ v zakonu zavzeli tisto mesto, ki vam pripada.

G. dr. takrat, ko jo je vodil domov nisem vedela, da je njegova ljubica ( to sem zvedela kasneje, kot ponavadi – vsi vedo samo žena ne ! ), zaupala sem mu, to je to, oziroma po vaše – sem se obnašala, da sem jaz zanj edina …. onadva pa sta mojo naivnost izkoriščala. V naš dom je prihajala kot tako imenovana ” družinska prijateljica “s svojim možem ali pa tudi sama. In ne mi reč, da se to ne dogaja vsakodnevno v marsikateri družini, torej povejte še drugi – ali me je varal zato, ker sem mu zaupala ali zato, ker ” mu nisem ” – razložite mi to definicijo.