kako si naj pomagam?
Pozdravljeni;
znašla sem se v zelo nezavidljivem stanju iz katerega ne znam izstopiti že kar nekaj časa.
Moja zgodba je naslednja.
Trenutno sem ločena cca pol leta, živim pa z bivšim možem in dvema otrokoma.Z možem sva se ločila zaradi moje zveze z drugim moškim. V času ločitvenega postopka sem s tem drugim moškim vezo prekinila zaradi spleta okoliščin in začela krpati propadlo vezo z možem. A kaj, ko je ob priliki pršlo do situacije, ko sem se spet zbližala s tem drugim moškim,do katerega me čustva kar ne minejo. Bivši mož zaenkrat še ne ve za to, sicer pa sumi, mi postavlja čudna vprašanja, me kontrolira.
Sama pa mu glede tega nisem nič priznala in sedim praktično zopet na dveh stolčkih. Dobro vem, da je to skregano z vsemi načeli dostojanstva, dogajajo se mi stvari, katere sem sama do nedavnega močno obsojala. A kaj, ko se nekako ne morem odločiti med obema. Do obeh moških imam čustva, do vsakega na svoj način. Na kakšen način si lahko pomagam, da izplavam iz tega začaranega kroga, v katerem sem izgubila vso svojo identiteto, ne prepoznam se več, ne vem več kdo sem in kaj sploh želim v življenju. Bi mogoče pomagala kakšna delavnica na to temo ali kaj?
Hvala vam za odgovore.
Lepo pozdravljeni ga. helga!
Težko je živeti z občutkom neodločnosti in nenehnim tavanjem ter dvomi in vprašanji, kaj bi bilo najbolje, kaj naj izberem, da bo prav, kako se naj odločim? Veliko vprašanj se najverjetneje poraja v vaši glavi. Hkrati pa je čustveni svet, ki ga trenutno živite zelo naporen in stresen.
Neodločnost veje iz vašega pisma in hkrati se mi prebuja misel in čutenje, da bi se jezila in vas kritizirala, kako da se ne morete odločiti za moža ali za novo zvezo, ob tem pa vse po vrsti vlečete za nos. Veliko tega se prebudi ob vašem pismu, vendar bi ta moja reakcija v vas spodbudila le kritiko in obsojanje ter občutek krivdo, kot najverjetneje že tolikokrat do sedaj. Ob tem pa je čutiti še strah pred pravilno odločitvijo, kajti ostati v odnosu z bivšim možem, prinaša veliko strahu in negootvosti, nadaljevati novo vezo pa ravno tako terja svoj davek. Tudi v tem novem odnosu ne čutite varnosti, saj vas drugače ne bi begalo toliko dvomov in strahu.
Težko je sedeti na dveh stolih in trpite predvsem vi. Tudi ni pošteno do moža in otrok, vendar je to že druga zgodba, druga plat čustvene dinamike. Odločitev za eno pot bo nujna, ali pa se bo trpljenje samo še stopnjevalo. Zaključiti eno poglavje v življenju in začeti na novo ima morda smisel, nadaljevati stari odnos, pa pomeni, začeti zavestno graditi in stopiti in starih zamer in bolečin, ki so med vama z možem nastale. TUdi nova veza bo v nekem določenem času prišla do točke, ko se bosta morala oba odločiti, ali prečutiti vse tisto, kar boli in ruši, ali pa vas bo stiska, ki je del vsakega odnosa in se v večini odnosov pojavi, kot blokada nepredelanih čutenj in kot potencial za rast in globlji odnos, ponovno odpeljala v nov odnos, v novo vezo. Nekje se moste morali vsaviti in prečutiti ta svet, ki sicer izgleda, da nastaja od zunaj, je pa odraz nas, vaših čutenj, misli in dejanj. Kar pomeni, da sami nezavedno skreiramo situacije, ki nam v življenju prihajajo nasproti, kar je velikokrat zelo težko razumeti, še težje sprejeti.
To, da ste se vrnili k možu, ravno tako govori o potencialu rasti med vama. Ni težko oditi, ko je hudo, težko je vztrajati in ni težko vztrajati, ko je odnos varen in prijeten.
Zelo malo ste napisali o prejšnjem zakonu, zato bom podala mnenje, glede na to, kar jaz čutim, da se v teh odnosih dogaja. Mislim, da gre za beg pred stisko, ki se pojavi med vama z možem. Ko je bilo težko, ste bežali v nov odnos, kjer ste se s čutenji zaljubljenosti toliko zaposlili, da niste čutili, kako vam je doma, ob možu. Nakar sta se z možem malo oddaljila, ločila, med vama je nastal varnejši prostor in gospod, ki je krpal stisko, ni imel več svoje vloge. Sedaj, če prav razumem, z možem spet živita skupaj, kar pomeni, da se je stiska med vama ponovila, ali pa jo je že čutiti v zraku, s tem pa tudi vsa čutenja, strahovi, občutki neslišanosti, osamljenosti, žalosti… Nakar se ponovno pojavi ta gospod in vam ponudi način izhoda, ki je najmanj boleč za vas.
To je ena plat zgodbe, naslovila bi pa še tisti del, kjer se mi prebuja potreba po sodbi, kritiki, nerazumevanju. In to so ravno ta čutenja, ki vas zelo močno pehajo v takšno strukturo odnosov. Občutek imam, da ste v življenju (najverjetneje že kot otrok), bili deležni veliko kritike in obsojanja in s tem je zelo težko živeti, saj nenehno doživljaš, da s teboj nekaj ni vredu, da si napaka, slab in da so tvoje odločitve neprimerne. Ne vem, če vas je kdaj kdo vprašal, kaj pa vi želite, kaj pa je vaš svet, kako pa vi doživljate življenje, kaj je za vas pomembno. Nekako je čutiti strah pred odločitvijo, zato je lažje stati na sredini in biti negotov, kot pa sprejeti posledice svojih odločitev. Koliko lahko vi verjamete v to, da bo vaša odločitev prava, v vsakem primeru. Koliko se lahko s tem pomirite? Gospa, kdo je vas toliko kritiziral v življenju in obsojal, kje ste se že srečali s tem svetom, ki nenehno vdira v vaš sedanji svet?
Veliko delavnic že poteka po Sloveniji, tudi osebna terapija, bi vam lahko pomagala in bi imela za vas zelo globok smisel, da začutite nazaj sebe, svoje želje, to kar ste vi in po čem vi hrepenite, da ponovno najdete svoj svet, saj bo potem življenje veliko lažje.
verjamem, da se boste odločili, da bo najbolje za vas in vam želim veliko sreče v prihodnje.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]
v tej zgodbi najdem tudi sebe.najdem pa se tudi pri odgovoru terapevtke.prav tako sem neodločna kadar gre za moje življenje in mojo srčo.poročena sem 18 let in imam dva krasna otroka.se šoloobvezna.vedno sem se maksimalno trudila v izgradnji hiše,vzgoi otrok,saj mojn mož veliko dela in ko je doma ni kaj dosti zainteresiran za karkoli.hiša, vzgoja ,izleti,dopusti za vse sem jaz saj sem sposobna in hitra.ampak moč je upala.volja,energija ne vem kam so izginile.potreba po možu,po skupnih interesih,po sexsu….je začela izginjat žepred nekaj leti.pogovorov sploh več ni.za vse sem večinoma sama,kar me pa najbolj boli,otroci.saj znaš ti najbolje.starša sta dva…prišel je moški z katerim sem se začela pogovarjat,ob katerem sem se počutila živo.zaljubila sva se.imava veliko skupnioh interesov.ne morem brez njega.želim nadaljevat življenje z njim in on prav tako z menoj in otroci.sem v hudi stiski in depresiji.z možem se pogovarjava.nisem mu še povedala zanj.pogovarjava se o odtuitvi o občutkih.o tem kako jaz želim drugačno življenje,saj do njega ne čutim prav ničesar več.težek je korak,beseda imam drugega.želim svobodo.želim srečo.spremembo opazijo tudi prijatelji,saj sem se umaknila iz družbe,ki mi ni več do nje.smejim se še samo ko sem z njim.pol dneva se počutim dobro,nato depresija,padanje v globoko jamo,oddaljenost….tukaj se prestrašim,saj ne želim utonit.imam otroke in sebe …
hvala kerste me poslušali.
Predlagam, da za trenutek globoko vhidnete in se umirite v sebi –
imate moža, s katerim se boste morali še veliko pogovarjati in kot kaže bo to tudi želel, kar je dobro in ste glede tega lahko samo hvaležni, kajti stiska bi bila še hujša, če bi ne bilo tako.
S tem novim moškim pa se boste prav tako pogovarjali – imate vso pravico, da vas razume in vam da čas, da lahko v miru postavite znova svoje življenje v tirnice, po katerih bo možno voziti.
Predlagala bi, da, v kolikor ste s tem novim znancem intimna, da zaenkrat prekineta intimni odnos in se le sestajata na sprehodih – najprej si morate v sebi razčistiti kako in s kom želite naprej in zato si glede tega dajte čas, kajti šele potem, ko vam bo jasno boste lahko v miru in v polnosti zaživeli s tisto osebo, s katero boste začutili, da pot pelje dalje in da je to ta pot, po kateri želite hoditi.
Nikamor se vam ne mudi, predvsem se pa pogovarjajte – ničesar niste storili narobe – imejte veliko razumevanja najprej zase in do moža ter do novega znanca – vsak izmed vas si mora odgovoriti na veliko vprašanj – in edino tako boste našli znova svoj mir, pa čeprav sedaj zgleda, kot da se vse podira in je brez smisla – verjemite, da pogovor dela čudeže. Pogovor in po občutku umik, kjer se pogovorimo sami s seboj ali pa zgolj prisluhnemo temu, kar nam govori srce… v vaši situaciji bi glede na to, da kot kaže sodelovanje bo iz obeh strani, predlagala res le to, da začutite hvaležnost, da je vendar tako, kot je, da ne boste rabili kar na silo rezati z nekom obstoječih vezi (z možem), ker bi ne želel pogovora in tudi ne boste rabili kar stopiti v nov odnos, ker bi vas sicer nekdo zavrnil (nov prijatelj)…
Nikogar ne bi radi izgubili… in noben od njiju ne bi rad izgubil vas… to je res stiska – in tukaj sta še dva otroka… ampak vi to zmorete.
Priznajte si vsa čutenja do moža in tudi vse kar se vam je lepega odprlo do novega znanca… potlačitev čustev zna biti težja, kot priznanje. S tistim s katerim pa boste na koncu prišli do spoznanja, da se razideta, pa bodita potrpežljiva drug z drugim glede poslavljanja – vez ki se je vzpostavila se rabi počasi raziti – vsako trganje ali rezanje na živo pušča preboleče posledice in ne koristi tudi tistemu odnosu ne, za katerega se boste odločili. Najlepše je, če so ljudje lahko toliko zreli in pogumni, da se slišijo in sestanejo še toliko krat kot je potrebno, si povedo še tisto malo, kar so začutili, da je ostalo nepovedanega, pa čeprav se ve, da je že padla odločitev za prekinitev odnosa. Takšno slovo ne boli, pa čeprav sedaj tega še ne verjamete.
Le pogumno… tako kot ste nekoga spustili v srce, boste skozi pogovore postali dovolj pogumni, da mu dovolite, da iz srca oddide – kdo pa to bo, pa naj pokaže čas, čas, in še enkrat čas.
Pa srečno,
Sončnica