Kako se zaljubiti nazaj?
JOŽE, že tretji zaporedni odgovor na tej temi sproža vprašanje: se še nisi kompletno izjasnil, kaj misliš o tem?
Ali imaš samo dan, tokrat na tem forumu, ko boš “naklepal” celo stran … nečesa neoprijemljivega.[/quote]
Kaj je hotel povedati doktor J. O.blak?
Da se ne da zaljubljati nazaj, ampak le naprej. 🙂
Lep pozdrav
marinec
JOŽE, že tretji zaporedni odgovor na tej temi sproža vprašanje: se še nisi kompletno izjasnil, kaj misliš o tem?
Ali imaš samo dan, tokrat na tem forumu, ko boš “naklepal” celo stran … nečesa neoprijemljivega.[/quote]
Kaj je hotel povedati doktor J. O.blak?
Da se ne da zaljubljati nazaj, ampak le naprej. 🙂
Lep pozdrav
marinec[/quote]
Očitno bi vsak od nas kdaj rabil prevajalca, še sploh, če mu šele tretjič uspe skleniti tisto bistvo, ki ga je želel podati že prvič.
There we go again…
Upam, da se zavedaš, da je to v resnici finalna faza odnosa s tvojim možem in začetna faza razpada tvoje družine.
Deluješ po popolnoma enakih principih kot moja bivša, ki me zdaj, ko je pri njej vse mimo in so se ji razblinili milni mehurčki, spet nadleguje pa ji ni jasno, da je med nama vsega nepreklicno konec.
Želim ti miren razplet tvojega življenjskega gordijskega vozla.
Očitno jeeeeeeee…,
da nekateri ne ločijo zaljubljenost od ljubezni! :-)[/quote]
Da ponovimo: zaljubljenost ni enako ljubezni. Iz zaljubljenosti, ki je minljiva, se lahko razvije ljubezen. Ali pa tudi ne.
Se lahko razvije ljubezen med dvema brez predhodne zaljubljenosti?[/quote]
Seveda se lahko, pod določenimi pogoji in ob sposobnost videti, začutiti in vzljubiti človeka takega, kot je, z vsem, kar on je. Zreli ljudje se ne zaljubijo, partnerja si izberejo in ga vzljubijo, brez vmesne faze.
Da ponovimo: zaljubljenost ni enako ljubezni. Iz zaljubljenosti, ki je minljiva, se lahko razvije ljubezen. Ali pa tudi ne.
Se lahko razvije ljubezen med dvema brez predhodne zaljubljenosti?[/quote]
Seveda se lahko, pod določenimi pogoji in ob sposobnost videti, začutiti in vzljubiti človeka takega, kot je, z vsem, kar on je. Zreli ljudje se ne zaljubijo, partnerja si izberejo in ga vzljubijo, brez vmesne faze.[/quote]
Obrazložitev za telebane in telebanke, dvopičje:
Ja, izberejo si ga. Že kmalu na začetku vidijo, ali bo ali ne bo, ne čakajo, če kaj bo. 🙂 Ne določi jim ga nagon, zaljubljenost ali metuljčki, če bo slučajno ostalo kaj naklonjenosti, spoštovanja, privlaka…, ko ti mavrični občutki minejo. Se vam ne zdi, da je izbiranje na podlagi zaljubljenosti slepo poskušanje v stilu; bomo premislili potem, ko bomo lahko in če bo – bo, če ne bo, pa ne bo, potem pa bo, kakor že bo… ?
Vidiš zunanjost, ujameš gibe, začutiš vonj, pogled, govorico, smeh…; to ti je všeč ali ti ni in če ti ni takoj, ti ne bo morda nikoli…
Začutiš človeka, uvidiš njegov karakter, začutiš njegovo vsebino, širino, globino, vse to v celoti in povsem trezno; pritegne te všečna notranjost enako, kot všečna zunanjost in reagiraš na to tako, da želiš vedeti še več in več o njemu…, ali pa nič od tega in te ne zanima globlje od lepe fasade…
Nato sponavaš in tudi spoznaš vsebino, širino in globino; spoznaš in vidiš, ali je vse to v tvoji smeri ali nekaj povsem mimo, lahko si se zmotil, običajno pa občutki ne varajo, vendar prej ali slej pride na dan tudi tisto najbolj skrito v globinah vsakega in to te sedaj zanima…
Spoznaš tisto skrito, napake, slabosti, šibke točke, skrite plati človeka; ugotoviš, ali bi lahko živel s tem na dolgo dobo ali raje ne bi in če bi, greš v spoznavanju korak naprej…
Spoznaš interese, vizijo, želje; ugotoviš kompatibilnost, sinergijo, dopolnjevanje ali ujemanje ali pa nič od tega ne obstaja…
Sedaj poznaš človeka v vsem, kar on je; potegneš črto pod vse in se odločiš tako ali drugače in če se odločiš zanj, za odločitvijo stojiš, saj si našel, kar si iskal; vendar – isto se mora zgoditi na drugi strani! Zato je to težko najti in če se zgodi obojestransko vse to, je to – to, brez slepega poskušanja, brez zaljubljenosti, metuljčkov, iluzij, ki se razblinijo… In če ugotovita oba, da je to – to, oba to globoko spoznanje osreči in osrečuje, ogreje in greje srce mnogo bolj, kot tisti kratki čas zaljubljenost + metuljčki + iluzije skupaj, saj ima realno podlago in neumničljive temelje. Dve sorodni duši sta se našli in dve srci sta se vzljubili v svojem bistvu, taki, kot dejansko sta povsem razgaljeni, se v celoti poznata, se ljubita v celoti in kompletu z vsem, kar sta, se sprejemata in dajeta drug drugemu, se spoštujeta, si iskreno vse zaupata, se neomajno podpirata na poti življenja…, se vsega povedanega zavedata in zato to – ne mine. Pavel je v svojem evangeliju o …Ljubezen nikoli ne mine… mislil – to.
Je potem v čem je problem? Ja, je. Ne smeta pozabiti, da lahko mine… Če eden ali oba pozabita, da ljubezen podobno, kot ogenj, ugasne, če človek dopusti ali z dejanji povzroči, da ugasne. Ampak, zakaj bi nekdo, ki se vsega tega zaveda, ki je Ljubezen tako težko našel, nerazumno dopustil ali zavestno povzročil, da za dva nekaj tako edinstvenega, lepega in osrečujočega – ugasne?
Lep pozdrav
marinec
Seveda se lahko, pod določenimi pogoji in ob sposobnost videti, začutiti in vzljubiti človeka takega, kot je, z vsem, kar on je. Zreli ljudje se ne zaljubijo, partnerja si izberejo in ga vzljubijo, brez vmesne faze.[/quote]
Obrazložitev za telebane in telebanke, dvopičje:
Ja, izberejo si ga. Že kmalu na začetku vidijo, ali bo ali ne bo, ne čakajo, če kaj bo. 🙂 Ne določi jim ga nagon, zaljubljenost ali metuljčki, če bo slučajno ostalo kaj naklonjenosti, spoštovanja, privlaka…, ko ti mavrični občutki minejo. Se vam ne zdi, da je izbiranje na podlagi zaljubljenosti slepo poskušanje v stilu; bomo premislili potem, ko bomo lahko in če bo – bo, če ne bo, pa ne bo, potem pa bo, kakor že bo… ?
Vidiš zunanjost, ujameš gibe, začutiš vonj, pogled, govorico, smeh…; to ti je všeč ali ti ni in če ti ni takoj, ti ne bo morda nikoli…
Začutiš človeka, uvidiš njegov karakter, začutiš njegovo vsebino, širino, globino, vse to v celoti in povsem trezno; pritegne te všečna notranjost enako, kot všečna zunanjost in reagiraš na to tako, da želiš vedeti še več in več o njemu…, ali pa nič od tega in te ne zanima globlje od lepe fasade…
Nato sponavaš in tudi spoznaš vsebino, širino in globino; spoznaš in vidiš, ali je vse to v tvoji smeri ali nekaj povsem mimo, lahko si se zmotil, običajno pa občutki ne varajo, vendar prej ali slej pride na dan tudi tisto najbolj skrito v globinah vsakega in to te sedaj zanima…
Spoznaš tisto skrito, napake, slabosti, šibke točke, skrite plati človeka; ugotoviš, ali bi lahko živel s tem na dolgo dobo ali raje ne bi in če bi, greš v spoznavanju korak naprej…
Spoznaš interese, vizijo, želje; ugotoviš kompatibilnost, sinergijo, dopolnjevanje ali ujemanje ali pa nič od tega ne obstaja…
Sedaj poznaš človeka v vsem, kar on je; potegneš črto pod vse in se odločiš tako ali drugače in če se odločiš zanj, za odločitvijo stojiš, saj si našel, kar si iskal; vendar – isto se mora zgoditi na drugi strani! Zato je to težko najti in če se zgodi obojestransko vse to, je to – to, brez slepega poskušanja, brez zaljubljenosti, metuljčkov, iluzij, ki se razblinijo… In če ugotovita oba, da je to – to, oba to globoko spoznanje osreči in osrečuje, ogreje in greje srce mnogo bolj, kot tisti kratki čas zaljubljenost + metuljčki + iluzije skupaj, saj ima realno podlago in neumničljive temelje. Dve sorodni duši sta se našli in dve srci sta se vzljubili v svojem bistvu, taki, kot dejansko sta povsem razgaljeni, se v celoti poznata, se ljubita v celoti in kompletu z vsem, kar sta, se sprejemata in dajeta drug drugemu, se spoštujeta, si iskreno vse zaupata, se neomajno podpirata na poti življenja…, se vsega povedanega zavedata in zato to – ne mine. Pavel je v svojem evangeliju o …Ljubezen nikoli ne mine… mislil – to.
Je potem v čem je problem? Ja, je. Ne smeta pozabiti, da lahko mine… Če eden ali oba pozabita, da ljubezen podobno, kot ogenj, ugasne, če človek dopusti ali z dejanji povzroči, da ugasne. Ampak, zakaj bi nekdo, ki se vsega tega zaveda, ki je Ljubezen tako težko našel, nerazumno dopustil ali zavestno povzročil, da za dva nekaj tako edinstvenega, lepega in osrečujočega – ugasne?
Lep pozdrav
marinec[/quote]
Hudo… lepo, življensko, enostavno v svojem bistvu!
S tem bi morali že osnovnošolce seznanjati, da bo mogoče vsaj podzavestno v dobi odraslosti začelo delovati, če že nikakršnega zgleda pri starših nimajo.
Lp
ja, jebela no!!! Če je zaljubljenost res tako nepomembna in če ste tisti, ki to zagovarjate, res sposobni tako čiste, iskrene in nesebične ljubezni – tudi brez zaljubljenosti, potem pa res ne vem zakaj jo obsojate zaradi ljubimca. Tisti, ki je take ljubezni resnično sposoben in ki mu je očitno zaljubljenost nepomembna, posledično pa verjetno tudi spolnost, bi praviloma moral biti celo srečen za lastnega partnerja, ki se mu dogajajo metuljčki. Pa čeprav je njihov izvor drugje. Če to dvoje ni tako zelo povezano, potem ne bi smel biti problem, če ljubiš doma, zaljubljen si pa drugje.
Ljubezni ne moreš izsiliti, kaj šele dobiti ali občutiti na ukaz.
Če ga ne ljubiš, ga ne ljubiš z razlogom. In preko sebe boš težko šla. Ljubezen je veliko globlja in odvisna od naši nezavednih vzorcev ter naše osebnosti ter dojemanja ljubezni….
Tega ni možno spremeniti in pozabiti kdo si in kaj vse si doživela.[/quote] PREBERI ŠE ENKRAT !
Jebela no, neverjetno veliko bluzenja v samo petih stavkih citata, verjetno kot odraz zmedenih pojmov nadebudnega avtorja… :)[/quote]
Veliko bluzenja sem prebral pri marsikom od svojih predhodnikov v tej temi, kjer nas nekateri avtorji s sproščanjem svojih literarnih in retoričnih sposobnosti prepričujejo, da oni pa že vedo kaj je ljubezen in kaj je/ni zanjo potrebno – v teoriji seveda. Neredko pa se prav pri teh dogaja, da v praksi čisto pogrnejo in potem se pojavi zmedenost, ja in za vse je kriv partner, saj oni pa vendar najbolje vedo, kaj je ljubezen in kakšna bi morala biti :-))
Ukazat srčku? To ni mogoče. Ko metuljček ali več njih crkne, pač crkne. :-)
Lep pozdrav
marinec
p.s.: Težka problematika. Na živce da ti gre… Hudo. Sočustvujem s tabo, ker njegovo oboževanje in razvajanje – trpiš. 🙂 Pač vzemi PersenForte za živce, če se ti splača (po)trpljenje, bo delno odleglo, češrav, postala boš odvisnica. 🙂 Mimogrede pa vprašam tole, ker sem doživel že marsikaj;
sta vidva tudi skupaj zvarjena, zraščena ali zlepljena s strupenim UhuendFest – om 300 ali morda celo z biokompatibilnim Masterbond – om, :-), da se ne moreta ločiti, ker bi šlo vse na pol :-), pri čemer bi tebi odtrgalo dol kožico, njemu pa nekaj mesa skupaj s kakšno kito? 🙂
Jebela no, neverjetno veliko bluzenja v samo petih stavkih citata, verjetno kot odraz zmedenih pojmov nadebudnega avtorja… :)[/quote]
Veliko bluzenja sem prebral pri marsikom od svojih predhodnikov v tej temi, kjer nas nekateri avtorji s sproščanjem svojih literarnih in retoričnih sposobnosti prepričujejo, da oni pa že vedo kaj je ljubezen in kaj je/ni zanjo potrebno – v teoriji seveda. Neredko pa se prav pri teh dogaja, da v praksi čisto pogrnejo in potem se pojavi zmedenost, ja in za vse je kriv partner, saj oni pa vendar najbolje vedo, kaj je ljubezen in kakšna bi morala biti :-))[/quote]
Še svoja bluzenja preberi, če jih tud ti ne razumeš, lahko tud večkrat. 🙂