Kako se raziti brez hujših posledic?
Pozdravljeni! S partnerjem sva skupaj že 18 let in imava 2 mladoletna otroka, ki ga imata rada. Nazadnje mi je počilo, ko se je pri mojih starših zgodil incident in je bil fizično nasilen. Tega mu ne odpustim. Starši ga nočejo več videt, on se pa ne sprijazni s tem, ker je seveda tolko let hodil tja tudi na počitnice in ima tudi tam neko družbo, predvsem pivsko. Rekel je, da tudi moji ne bodo več dolgo tam, ker naj bi pravno ne bilo vse poštimano. Tega ne morem sprejet. Tudi doma ima vsake toliko izpade, žaljenja, obtoževanja brez podlage. Predvsem, kadar kaj popije. Takrat lahko normalen dialog zaide in začne vse kontrirati. Vedno sem odpuščala vse to, toda zdaj ne morem več, on pa misli, da je vse po starem, razen pač zamere do mojih staršev. Kako se ga losati? Težava je v tem, da sva oba nezaposlena, on ima pa firmo, kamor priteka nek zaslužek za preživetje. Naj še omenim, da imam zaradi nekega dogodka iz preteklosti status samohranilke, vendar on dejansko živi v stanovanju, ki sem ga jaz najela. Problem je tudi, ker otrok ne pusti za kakšen teden z mano na počitnice k staršem, ker če on ne gre, tudi otroci ne grejo. Je že razmišljal, da bi v bližini najel sobo, toda tega nikakor ne morem dopustiti, ker želim mir, ne incidentov, ki bi vsekakor bili. Kaj naj naredim? Odpovem najemno pogodbo in najamem drugo stanovanje? vem, da mi otrok nebi pustil vzeti, pa vendar bi se borila za deljeno skrbništvo. Verjetno bi se morala takoj zaposlit, če želim, da je pravno vse kot mora bit. Njemu je vseeno za zakone in bi se fizično lotil zadev in grenil življenje še naprej. Zato se v bistvu bojim izpeljat zadevo na ta način, čeprav verjetno nimam druge.
Seveda se bo treba zaposliti, kaj pa.
Ni lahko v teh časih, ampak jaz bi “aktivirala” vso socialno mrežo, vse znance, prijatelje, sorodnike,
da ti pomagajo najti kakšno delo, za začetek karkoli, potem iščeš dalje.
Malo me moti “dogodek iz preteklosti in samohranilstvo”, ampak ti že veš.
Potem se začne postopek ločitve. Jaz ti svetujem, da najameš odvetnika, ni poceni, ampak edino na
ta način se lahko speljejo vsi dogovori glede otrok, preživnine itd…tebi bo nagajal, se ne bo hotel
dogovarjati, bo spreminjal mnenje od danes do jutri….odvetniku ne more, ali vsaj težje.
Potem se odseliš, po možnosti čim dlje od njega, prekineš vse stike (razen najnujnejših dogovorov glede
otrok) in se začneš ukvarjati izključno s sabo in otroki. Vsak poskus vmešavanja, prihajanja k vam,
kontrole – je treba ustaviti TAKOJ.
Kar se otrok tiče – ja, ponavadi jih takile moški krepko izrabijo za izsiljevanje in grožnje….”vzel ti bom
otroke”…pa “ne boš jih videla, pa povedal jim bom kakšna slaba mama si in da si ti kriva, da gremo
narazen”….edino, kar pomaga, je ignoriranje in blefiranje
Ob grožnji “vzel ti bom otroke” se delaš, da kako fajn, ker boš končno imela nekaj časa zase, mogoče
celo za zmenke? In tako naprej…saj razumeš. Sicer rabiš živce, ampak deluje pa 100%
Takile moški si niti v sanjah ne želijo polnega skrbništva, polne skrbi za otroke 24 ur na dan, šola,
naloge, cunje, krožki, zdravniki….ne. Samo vedo, kaj te prizadene in grozijo s tem. Orožje tako rekoč.
Jaz ti predlagam, da mu pustiš otroke kakih 14 dni, tri tedne…in greš sama k staršem recimo in se na
vso moč delaš, kako ti to paše….boš videla, da bo silna želja po skrbništvu hitro uplahnila.
Pri ločitvi ti svetujem, da vse dorečete čim bolj natančno, do centa in ure….in se potem tega držite, kot
pijanec plota.
Toliko za zdaj….najtežje je narediti prvi korak, ampak ko je ta za tabo, ostali nekako stečejo sami od
sebe…vse se izide….vedno.
Skela, če jaz prav razumem, sta onadva uradno že ločena, skrbništvo, preživnina in stiki so torej določeni.
Kar se tega tiče, je stvar jasna: ne more ti preprečiti, da odpelješ otroke, kvečjemu ti lahko njega prijaviš zaradi protipravnega zadrževanja mladoletne osebe. Kako imata uradno določene stike? Skrbništvo že imaš, tako da se ti ni treba “bojevati” za skupno skrbništvo, lahko pa ga seveda predlagaš in skleneta nov sporazum, če se ti zdi, da bi bilo skupno skrbništvo najboljša rešitev.
Glede stanovanja ti težko kaj svetujem. Morda bo zate res najboljše in najmanj komplicirano, če enostavno prekineš obstoječo pogodbo in najameš drugo stanovanje.
Če ti grozi, ga prijavljal policiji. Mogoče bi ti bili lahko v pomoč tudi svetovalni telefoni, na primer SOS telefon za žrtve nasilja, Ženska svetovalnica. Tam imajo veliko izkušenj z nasiljem.
Hvala za odgovore. Midva nisva bila nikoli poročena. Ob nekem dogodku pred leti sva se nekako zmenila, da prevzamem otroke in deliva stike. To ni dolgo trajalo in je res kmalu prišel nazaj. Zna zelo dobro prepričevati, biti prijazen in se kesati. Tako je bilo večkrat in jaz, trapa, sem vedno popustila v upanju, da bodo stvari boljše. Skupaj sva že več kot 18 let in si sam ne more predstavljati drugaačnega življenja kot z mano. Na vsak način poskuša biti prijazen in ne razume, kako se lahko kujam. In ker ne popustim, ga to še bolj razdraži. Toda, odločila sem se, da sladkim besedam ne bom več podlegla. Že zdavnaj bi verjetno odšla, ampak zaradi otrok nisem, ker vem, da bodo močne borbe. Glede zaposlitve bom probala narediti vse, da jo dobim. Kako pa v primeru, da ima on samo firmo, ni pa zaposlen?
Taja, prosim, da pojasniš ta “uradni status samohranilke” in da sta se “nekako zmenila”. Je to uraden dogovor, potrjen na sodišču, torej si ti uradna skrbnica, on pa ima določene stike in preživnino, ali sta to vidva dogovorila interno? Ali sta bila poročena ali ne, nima glede otrok niti najmanjše zveze. Podatek je pomemben, da ti lahko svetujemo naprej in ne brcamo v totalno temo.
Taja1!
Zdi se mi, kot da imata takšno situacijo, v katerem ljudje, kot opisuješ tvojega sedanjega ( bivšega) naravnost cvetijo. Vse je megleno, nič dorečeno, vse na pol….in prepričana sem, da to njemu strašno paše, ti pa očitno dopuščaš.
Najprej je treba vse na papir dat. Tudi če nisi poročen pa si skupaj, že po dveh letih ( se mi zdi) velja, kot da sta poročena. Kar pomeni, da imata iste dolžnosti in pravice, kot če bi bila pri matičarju. Kar se otrok tiče, če bi urejala uradno, ne bi mogla zgolj preživnino urejat, temveč tudi stike. Očtino sta se nekaj ( spet na pol) dogovorila ustno, kar pomeni ,da je lahko enkrat tako, drugič drugače. Pot pod noge, pa na center za socialno delo ali do pravnika in vprašat kako lahko sedaj to naredi. KO je stvar enkrat jasno opredeljena in na papirju ni več meglenja in izsiljevanja.
Ker praviš, da si imela uraden status samohranilke sta vrejetno tudi tu delala meglo, torej si se ti prijavila kot samohranilka, zato da si imela nižje davke ali kakšno drugo olajšavo ..itd. To še vedno ne pomeni, da ne moreš sedaj uradno za stike in vse ostalo poštimat. Kot sem rekla, pojdi k kakšnemu pravniku in ga vprašaj kako iz te godlje naredit red.
Če ima on samo firmo in ni zaposlen, verjetno pomeni, da tudi on nekaj šmugla. Glede na to, da nisi napisala, da je “brezposen” ali da je denar problem obstaja nek denar, le da je spet vse na pol uradno ali pa povsem na črno. Tudi v tem primeru imaš dobra izhodišča za pogajanja, saj katerikoli način je že izbral za hvatanje krivin, verjeno ni tak, kot bi moral biti ali kot ga želi navzen prikazat in bi ga v primeru razkritja definitvno udarilO po žepu – ali zgolj kot kazen kakšne inšpekcije ali še kaj hujšega.
Torej, zdi se mi, da si se zanšla v enem totalnem močvirju in ne glede na to, koliko si ga tudi sama vede ali nevede pomagala ustvarjat ti svetujem, da najdeš nekoga, ki se ( zares) spozna na pravile igre, ki se jo gremo kot družba in ti pomaga narediti red. Ravno s to meglo te lažje drži nazaj ali odvisno od njega, saj jo očito bolj razume, kot ti. Ko so stvari enkrat ( vsaj na tvoji strani) postavljene v red, potem bo imel manj manevrskega prostora.
Ne glede na to kako velika je zmešnjava tako zunaj, kot v tebi pa velja tako kot povsod drugod, še tako dolga pot se vedno začne z enim korakom in nadaljuje korak za korakom ne glede na to, kako dolgo pot moraš prehodit. Torej najprej se pouči v kakšni pravni situaciji si se dejansko zanšla, mi ti bomo tu težko pomagali, ker za to potrebuješ vedeti vse podatke, tudi tiste, ki jih verjetno ne želiš izdati. Nato pa naredi red in daj vse vajine dogovre na papir. Ne pristajaj več na kakršne koli že ustne dogovore ne glede na to kako mamljivo in pametno bodo zveneli, ker verjetno niso in bodo zgolj nova podlaga, da te bo vrtel, kot te bo hotel.
Že v tem procesu se boš naučila veliko o sebi in našla mnogo različnih poti, ki jih lahko ubereš, vprašanje je le, za katero se boš odločila. Kaj bo storil on pa je njegova odločitev, se strinjam z zgoraj napisanim, da so grožnje, da ti bo odvzel otroke običajno zgolj grožnje, ker taki ljudje ne želijo prevzeti odgovornosti. IN konec koncev , če ima zgolj uradno firmo, zaposlen pa ni, sta očitno oba v isti situaciji , vsaj uradno – brezposelna. Morda je situacija drugačna, vendar, kot sem rekla, tu lahko pomaga pravnik, pri vsem ostalem pa ti lahko morda svetujemo tudi mi.
GittaAna
Draga Taja,
To kar ti je povedala GittaAna si vzemi kot sveto pismo. Ne pristajaj več na nobene ustne dogovore in vse ampak res čisto vse zahtevaj pismeno. Najbolje preko maila. Mail je tudi dober izgovor da ga “prisiliš” da ti daje vse pismeno. Če boš od njega zahtevala da dasta dogovore na papir bo najverjetneje našel kup izgovorov zakaj ne in kako je to vse brez veze, pa da kaj se greš saj se sedaj že tako dobro poznata, da se lahko vse dogovorita kar tako itd. V komunikaciji z njimi je potrebno igrati po njihovo – prljavo!!!
Pripravi se tudi na najhujše, ker enkrat ko boš začela odpihovati to meglo in ga “stiskati v kot” (beri – želela boš imeti urejene zadeve) bo najverjetneje (upam sicer da ne) pokazal svoj pravi obraz oz. boš videla česa je tak človek vsega zmožen samo da pride do svojega oz. da ubeži pred tem da ga kdo razkrije.
Meni so to, naj se pripravim na najhujše že na začetku kmalu po mojem razhodu s sedaj hvala bogu že ex svetovali ljudje, ki imajo izkušnje z njimi, pa sem se z nekaterimi še celo še “kregal”, da ne verjamem saj pa zopet ni takšna pr….ca da bi bila zmožna kaj takega… no čez nekaj časa sem dobil servirano vse tisto kar so mi povedali in še mnogo več!!! Pr….ca ni zadosti grd izraz za to kar sem doživljal…
Pri meni se dogovorov, ki so izdani s strani sodišča ona še vedno tu pa tam ne želi držati in bi ona kar nekaj po svoje in zopet ustvarjati meglo – ampak otišla baba s kolačima – res je veliko bolje in lažje ko se čustveno odmakneš od take osebe!!!
Skratka imej vse kar je med vama pismeno, ker bo najverjetneje vse tvoje ustne izjave ob prvi priliki spreobrnil in uporabil proti tebi.
Ne želim te strašiti ali kaj podobnega, želim te samo dobronamerno opozoriti na možnosti, da nebi šla skozi enako šolo kot jaz. Obvezno pa pri urejanju teh relacij prosi za pravno pomoč.
Vso srečo in vse dobro ti želim.
Draga Taja1,
gornji nasveti so tisti, ki v takšnih situacijah resnično “delujejo”. Preverjeno.
Želela bi ti povedati le še to, če se boš odločila za spremembe ti polagam na srce; ko njegova megla ne bo več delovala na tebi in bo definitivno pokazal svoj pravi obraz se nikar ne ustraši. Tudi, če ti bo “razbijalo srce” naj bo TVOJ ODZIV na vsako njegovo provokacijo ali grožnjo ČIMBOLJ REDKOBESEDEN in “MRTVO HLADEN”. Ne prerekaj se, ne prepričuj pa tudi nikar ga nič ne prosi. Naredi tako, kot se bo tebi zdelo prav in vsakič, ko te bo začel najedat strah, se spomni na to, da je STRAH tisti, s katerim “FILAŠ” NJEGA, sebe pa paraliziraš. Zapomni si, da če boš hladna in ne boš pokazala strahu boš filala sebe in paralizirala njega.
Vso srečo.
Kako dobro napisano. Megla, vse na pol, ustno itd. Točno tako je. Ko enkrat določiš zadeve pisno, se zelo zmanjša manevrski prostor. Žrtvam mom je v korist, če, tako kot je rekla GA, preštudirajo pravila igre, ki se jo gremo kot družba in če mislijo na pravne posledice svojih odločitev in odločitev mom.
Zdravo Taja1,
ce si pravnika ne mores privoscit in si brezposelna, lahko zaprosis za brezplacno pravno pomoc.
Na spodnjem linku si lahko vse preberes in natisnes obrazec.
http://www.sodisce.si/sodni_postopki/brezplacna_pravna_pomoc/
Veliko uspeha in lep pozdrav
Nekdo ki ve: odličen in žal na žalostnih dejstvih osnovan nasvet. Ko sem prebrala kar si napisal sem podoživela enako situacijo. Tudi meni so svetovali, da naj se pripravim na veliko nizkih udarcev, pa sem zatrjevala, da tako zelo pokvarjen pa res ni. Še posebno sem se zmotila glede otrok, za katere je prej kljub vsemu kazal neko skrb, odgovornost. Danes mi deluje kot človek, ki ga absolutno ne prepoznam več (samo še zunanjost je ista). Dogovorov, ki so sklenjeni preko sodišča se ne drži. Glede stikov se dogovarja mimo mene, izključno z otroki… Jaz pa sem se odločila, da zaenkrat ne posegam v vse skupaj, ker rabim mir in mi ni do tega, da ga vidim, slišim…
Včasih se vprašam ali to počne namerno ali je res toliko zmeden, da se ne zaveda, da dela škodo otrokom (meni ne več, ker od njega ne pričakujem več nič dobrega, razen oholosti, ignorance..).
Je pa težko oditi brez posledic če imaš otroke. Posledice so! Pri nas so najbolj opazne, ko pride sin od njega in se oponaša njegovo obnašanje, večvrednost, žaljenje. Ni da ni. In jaz zapiram usta in vklapljam razum, da krotim “mulca”, mu postavljam meje, ki se jih na vse pretege trudi rušiti in skuša razvrednotiti vsak moj trud..
Taja1: upam, da boš uspela po korakcih priti “živa in zdrava” iz te godlje. Je kar nekaj žensk, ki sem jih uspela srečat, ki so si fajn uničile življenje, ker niso zmogle korakati naprej.. Čaka te izredno težko in naporno delo, vendar izhod je možen in vreden truda. In mogoče ne boš na koncu živela tako, kot si mogoče v svojih tihih sanjah upala. Življenje je kompromis….
Včasih to počnejo povsem zavestno. Želijo se maščevati, te prizadeti…karkoli in otroci so za to zelo primerno “sredstvo” in ker so njihove drame njim vedno bolj pomembne, kot drame kogarkoli drugega na otroke in škodo, ki jo bodo povzročili preprosto pozabijo, je sploh ne vidijo, jih ne zanima….Iz istega razloga lahko to počnejo ne zaradi maščevanja, temveč zgolj zato , ker se vedno vse vrti zgolj okoli njih in ker iz tega svojega sveta preprosto ne morejo ali nočejo izsopiti. IN ker so čustveno na nivoju od 4 do 14 letnika ( odvisno od človeka ali pa zgolj dneva in razpoloženja) niso sposobni resnične empatije. Ta pride v razvoju šele kasenje – le da oni na čustvenem nivoju do te točke ( brez pomoči strokovnjakov) nikoli ne pridejo.
GittaAna