Pozdravljeni,
prišla sem do neke točke, ko ne vem več ne kako naprej, niti kako zaključiti svojo zgodbo. Pred dvema mesecema sem spoznala fanta, v katerega iskreno lahko rečem, da je bila ljubezen na prvi pogled…dobesedno na prvi pogled .Navzven je bil po eni strani sramežljiv, po drugi pa zelo pozoren, nežen, tak, za katere rečemo, da jih vidimo samo še v filmih. Začela sva se družiti, to da sva si všeč je bilo jasno od prvega trenutka. Skupaj sva preživela veliko časa in kmalu sem ugotovila, da je bolj tiha oseba, da ogromno časa in pozornosti posveča sebi, svojemu izgledu. Vedno mi je svetoval, kako to, kako ono, kaj naredit, kaj kupit, kaj obleč, kako se uredit in slepa od njega sem mislila, da je to pač nekaj normalnega, da si fant le želi, da bi bila lepa zanj. En mesec je bil popoln, komplimenti, smsji, klici, druženje. Ne bi si mogla želet lepšega odnosa. POtem pa čez noč, dobesedno čez noč…tema. Sporočila so se zmanjšala, tam pa tam kakšno, pa še vseeno vsak dan, na telefon se ni javljal, časa da bi se dobila ni imel. Videla sva se šele po skoraj treh tednih. In še takrat, kot da bi bila le prijatelja. V tem času sem premlevala, razmišljala, kaj za vraga bi to pomenilo, da se lahko človek iz nečesa tako popolnega, spremeni v človeka brez čustev. In nato sem začela malo raziskovat ter odkrila tale forum. Šele s prebiranjem vaših zapisov, mi je postalo jasno, da gre pri njemu verjetno za omenjeno motnjo. Začela sem premišljevati o najinih pogovorih ter o nekem pogovoru z njegovim prijateljem. s katerim se poznata še iz otroštva. Omenil je, da ima omenjen fant tako rekoč navado, da na vsake toliko časa enostavno prekine stike z vsemi okoli sebe. In se potem spet pojavi, kakor da ni bilo nič. Spomnila sem se najinega pogovora, ko mi je rekel da je njegova napaka to, da ignorira in odganja ljudi brez slabe vesti, tudi tiste, ki mu v življenju kaj pomenijo. V teh treh tednih, ko se nisva videla, mi je v nekaj smsjih nakazal, naj spoštujem da rabi čas. Ko sva se videla o najinem odnosu ni želel govorit. Vem, da je tale moj zapis zmeden, vendar sem sama zmedena še bolj. Ponovno sva vsak dan na vezi, vendar samo o vsakodnevnih stvareh. Karkoli se tiče njega, vse lepo in prav, razloži, pove, odgovori. Ko je govora o meni, o nama…sprememba teme. In res več ne vem kaj naj. Našla sem ga v vseh vaših zapisih in lahko z gotovostjo trdim, da je nekaj na temu ampak enostavno ne vem kaj naj naredim. Vsakič, ko vidim da prebere sporočilo in ne odgovori se sekiram, kaj je bilo narobe, da je najprej za tri tedne izpuhtel, kaj je narobe da sedaj ne odpiše. Ni dneva da ne razmišljam o njemu, a takoj ko se javi, sem spet dobre volje. Jasno mi postaja, da očitno ve, da lahko manipulira z mano, ker mu še vedno ponavljam,da ga pogrešam ter da i je všeč. Konkretnega odgovora na to ne dobim ali kakršnegakoli odziva. Zafrkancijo uporablja kot obrambni mehanizem. Ne bi rada zapravila odnosa oz kakorkoli se temu trenutno lahko reče. Po eni strani vem, da prihodnosti z njem verjetno ni, po drugi strani pa si želim, da bi se mi odprl, da bi poskušala zgraditi nek odnos. Prosila sem ga, naj mi iskreno pove, kaj je botrovalo tako hitri spremembi njegovega obnašanja, ali je vmes kakšna druga ženska ali kak drug razlog pa odgovora nisem še dobila in ga verjetno tudi ne bom, glede na to, da vedno spremeni temo. Prosim za kakršnokoli pomoč, nasvet. Kako se obnašati do moškega s to motnjo, v primeru, da bi rada z njim spet vzpostavila nek lep odnos kakršnega sva imela na začetku. Kako ponovno osvojiti srce take osebe. Hvala že vnaprej

Poglobi se vase. Zakaj rabiš tak odnos? Se počutiš v tako negotovem odnosu domače? “Rešitelji” radi pozabijo nase, da bi pomagali drugemu. Ravno prav patploški tip rešitelje najbolj pritegne. Toda pri takih ljudeh ni kaj reševati. Bolje, da rešiš sebe…. tako, da se zaveš iluzorne sreče iz prvih tednov poznanstva. Ilizorne zato, ker ti ne nudi nadaljevanja v pričakovani smeri….Tu in tam se lahko ponovi stapljanje, ampak za te trenutke se ne splača zapraviti vseh ostalih dni, mesecev in let. Trenutki staplanja se ponavljajo vedno redkeje…. in ostajaš sama z neizpolnjenimi pričakovanji, brez njegovih odgovorov, razočarana nad vezo, ker jo je tako težko vzdrževati. Poudarjam, da je takšno vezo nemogoče vzdrževati. Če ti spoštljiv in iskren odnos veliko pomeni, potem se fantu hitro zahvai za lepe trenutke in odnesi pete čim dlje od njega.

Joj, ne rini v nesrečo, beži, kolikor te noge nesejo. Bodi vesela, da te ignorira. Imej se rada, spoštuj se, hkrati pa si ne domišljaj, da lahko takšnega človeka spremeniš. Osredotoči se raje na takšnega, ki premore dovolj čustvene inteligence za normalen partnerski odnos.

Hvala za odgovore. Globoko v sebi itak vem, da z njim ni neke prihodnosti, vendar še vedno iščem tisti razlog, zakaj ga enostavno ne morem kar pozabit. Sprašujem se, zakaj je vsakodnevno na vezi z menoj, enkrat bolj drugič manj, zakaj me enostavno ne ignorira, tako kot to počne z drugimi. Glede na to, da nima slabe vesti, bi me lahko. Na laži ga nisem dobila še nikoli, vendar pa se po drugi strani izmika vsem resnim pogovorom. Trenutno je v tujini in mi je lažje, ker pač vem, da ga ni v bližini in se ne sekiram kaj počne in s kom je, saj vem da dela. Kmalu se vrne in zgodba se bo ponovila, prosila ga bom, naj si vzame čas zame, se sekirala zakaj ne odpiše ter maltretirala samo sebe.

Draga Evelinaa, sama sem pred kratkim pobegnila od doma zaradi takšnega “partnerja”.
Po več kot 20 letih se je pokazal kdo je v resnici, po tem ko sem ostala brez zaposlitve,
me je še fizično in psihično maltretiral, tudi okradel. Zdaj sem na dnu, brez vsega, čaka me še kalvarija
na sodišču zaradi delitve premoženja, on pa uživa v mojem trpljenju in moji hiši.
Prosim te, čim prej si priznaj da ta človek ni zate in zaključi preden boš pristala v grozljivki.
Drži se, začni misliti nase in lep pozdrav.

Problem je, ker si tega ne znam priznat, globoko v sebi verjetno nočem. Že na splošno sem oseba, ki v vsaki stvari išče pozitivne stvari, naj bo še tako slabo, se potrudim, da najdem nekaj dobrega. Vedno sem mislila da je to dobra stvar, sedaj v povezavi s fantom z narcistično motnjo pa ugotavljam, da le škodujem sama sebi. Ko ima svoj trenutek, da je prijazen, sem nekaj časa totalno dobre volje, nekaj časa kasneje ko se ne javi pa mi spet vse zabedira. Danes v pogovoru sem mu rekla, če mu je vseeno zame, in njegov odgovor da to pa ni res. In potem spet razmišljam, brez slabe vesti bi me lahko skenslu, pa tega ne naredi. Verjetno ma razlog za to. Popolnoma sem izgubljena, in zadnje tedne le še senca same sebe.

Glej, ne jemlji mojega odgovora kot nesramnost ali kot cinizem, ko ti bom napisala tole: mirno nadaljuj svojo ljubezensko zgodbo z njim. A se zavedaj, da boš čez nekaj let samo senca same sebe, da boš popolnoma zgubila sebe in svoj ponos, pamet in zdravje. Tako te bo izpil, da se boš zgrozila nad samo seboj, ko se boš po letih turbolence z njim, pogledala v ogledalo. Sploh ne boš več vedela, ne kdo, ne kaj si….ker boš psihično fizična razvalina.
Že če bo ostalo samo pri psihičnem nasilju, ker to kar počne, nedvomno je, boš nastradala. Ne bo ostalo samo pri tem. Doživela boš vse sorte, ko se ne boš uklanjala njegovim vedno večjim zahtevam. Ko boš enkrat v reali doživela njegov narcistični bes, se boš morda spomnila, kaj ti je enkrat EnaMicka napisala v opozorilo.
Preberi si vsaj nekaj teh zgodb na temu forumu. In iskreno upam, da se ti bodo obzorja zjasnila. Vse je navadna manipulacija, en sam fejk in priprava terena, da se ti prav vampirsko grdo nalepi na “vrat in ti pčasi in vztrajno pije kri”.
Odločitev je seveda tvoja. Lep dan želim!

Evelina, zelo te vleče v ta (ne)odnos. Če bi se meni kaj takega zgodilo, bi najprej stopila do psihoterapevta, da razčistim z lastnimi nagnenji, in jih popravim v bolj zdravo smer. Kar še ne pomeni, da bi moral sleherni človek izbrati tako kot jaz.
Ljudje smo različni. Življenje vsakomur nudi drugačne naloge (lekcije), s pomočjo katerih se ozaveščamo in rastemo. Včasih moramo na samo dno, da najdemo nauk neke pretekle izbire. Na ta način si ustvarjamo usodo. Kot primerjava s čevlji, ki nas žulijo. So ljudje, ki niti obuli ne bi kaj takega, kar bi jih utegnilo žuliti. Drugi bi čevlje sezuli že po prvih metrih prehojene poti. Tretjim bi bilo nerodno hoditi brez čevljev in raje stisnejo zobe, samo da izgledajo urejeni. Četrti bi jih nosili vse do krvavih žuljev. Nekaj je tudi takih, da raje padejo v nezavest od bolečin, kakor da se sezujejo. Kje se najdeš?

Za to obsrtaja mnogo razlogov in večina njih ni zdrava. Eden je ta, ki sem ga že opisala, da so se sposobni povsem prilagoditi hrepenjenjem in pričakovanjem osebe, ki si jo želijo, vendar podoba, ki jo kažejo v prvem medenem obdobju v resnici ni njihova prava podoba , ali pa zgolj delček nje.

Drugi razlog pa se skriva v tebi in ga lahko najdeš zgolj ti. Kaj je tisto, da te pritegnejo ljudje, ki so po pameti očitno neprimerno za odnos, globoko v tebi pa je neko hrepenenje, ki se mu ne moreš upreti. Razišči po čem v resnici hrepeniš, od kod v resnici to prihaja ( to nima nobene veze z njim, to je v tebi) in našla boš odgovor zakaj rineš v takšen odnos. Če tega ne boš prostovoljno storila sedaj boš to morala narediti potem, ko se boš znašla globoko v kakšnem neprimernem odnsu, ki ti bo tako zelo spil energijo in te tako zelo razsul, da boš v takšna premišljanja prisiljena. Če ne boš tega v sebi razrešila, boš ves čas pritegovala neprimerne partnerje in takšni te bodo tudi mikali. Svetujem ti samo, da se v tem procesu , dokler tega ne razrešiš , ne odločaš z otroke, ker potem je vse skupaj še težje, otroci pa so kolateralne žrtve takšnih odnosov. Na forumu imaš kup primerov, kako to izgleda. Če misliš, da je pri tebi in njem drugače in da bo tebi uspelo spremeniti nekaj, kar se ne da spremeniti je to tvoja stvar, vendar niakr v to ne povleči še novih bitjih.

GittaAna