Živjo žemimo,

ne ta in vse druge teme vsaj po mojem ne bodo zamrle, saj ko sedaj ko vem da kaj takega sploh obstaja in tako gledam okrog sebe je tega sranja kar precej in vedno več ljudi bo spoznalo da niso vsega krivi oni.
Še posebej mi je zanimivo, kako ljudje, ki imajo ob sebi takšnega partnerja sami sebi ne priznajo, da imajo problem in si zatiskajo oči, čeprav so nesrečni, neizpolnjeni in pustijo da ta drug manipulira z njimi… vem da je to najtežje da si priznaš, ampak na dolgi rok te to totalno izžeme… in ja vsi si zelo radi delamo iluzije, ki se jih potem tako neomajno želimo uresničiti. Vendar iluzija ostane iluzija!!!

Tudi sam sem se veliko spraševal ali se ti ljudje res ne zavedajo svojih dejanj, saj mi je nelogično, da se kaj takega nebi zavedali. Ampak tudi po potrditvi strokovnjakov se tega res ne zavedajo in tako kot postopajo si oni sami pri sebi resnično razlagajo zadeve oz. si prikrojijo vse na način da jim je prav.
Problem zakaj je to tako težko razumeti je ta da vsak izhaja iz sebe in če imaš neka načela, moralo, sočutje in tudi vest te to vodi v življenju, vendar velikokrat pozabljamo, da oni vsega tega ne premorejo zato tudi tako drugače delujejo.

Pri sesutju njihovega sveta je treba ločiti in upoštevati par zadev. Če vas tak človek zapusti in ponavadi je tako da prvič zapusti on vas in po tem v njihovih očeh izgubite pomembnost in ste neuporabni, tako kot prazni dezodorant… če se vrne je to ponovno tako, kot pri dezodorantu ki ga praznega pustite v kopalnici, ki ga čez čas še probate ali je vseeno kaj ostalo v njem… mogoče ga drugič res zapustite vi, ampak takrat si je on že naredil nov scenarij (našel si je nov in poln dezodorant)! Njemu se življenje nadaljuje po starem vzorcu in ker ni sposoben občutiti mu ne more biti žal!

K temu pripomore tudi črno bel pogled na svet in če si njihov si, ko pa nisi pa pač nisi (bad luck)

imajo izjemno zmožnost prilagajanja in vsakič najdejo rešitev in izhod v sili… nekje sem napisal da so tako kot živo srebro, ki se vedno izmakne (pri tem pa je tudi strupeno). Svet se jim podere edino takrat ko/če resnično izgubijo tisto na kar se furajo oz. tisto kar jim daje moč in vpliv (partner, položaj v službi oz. družbi, ugled itd.) saj s tem izgubijo tudi svoje častilce oz. publiko! Takrat se mi zdijo da se vedno bolj počutijo izgubljene, saj vedno manj vedo kdo prav zaprav so… in če ta faza traja nekaj časa zna priti do kakšnih težkih depresij…

To je moje mišljenje okrog tega… lep vikend

Po skoraj dveh letih po razhodu smo zaradi njega in njegovih dejanj še vedno v hudi stiski in strahu, kaj nas še čaka, kaj nam bo še še povzročil, da nas bo prizadel in oškodoval. Izmučena sem večkrat tako močno, da mi ne preostane drugega kot da prosim, Boga, da bi nam pomaga. Vem, da sem zaradi štirinajstletne iluzije sama kriva a vseeno si želim preživet vsaj toliko kot me neizmerno potrebujejo otroci ..

Osebnostne motnje ( ali takšne zanačjske poteze) se kažejo v različnih oblikah in na različne načine ( čeprav so osnovni principi isti) in so odvisne tudi od drugih značilnosti ljudi., pa tudi od življenjskih obdobij , starosti n posameznih situacij. Treba je tudi vedeti, da je ta osebnostne motnje značilno, da so jim pogosto pridružene še druge motnje, zaradi tega je težko poenostavljati.

Tako, kot je značilno za nekatere oblike, da partner, potem, ko nima več koristi od drugega tega preprosto odvrže, kot uporabljen robček, so tudi primeri, ko ne prenesejo da bi partner( njegova lastnina) odšel stran ali da bi se imel dobro in svoje življenje, če vseeno oddide. Tudi v takem primeru se lahko stvari ( po dolgem času ) umirijo in običajno velja, da takrat, ko od nas nima več koristi . Je pa dobro, če te koristi prepoznaš. Za nekoga je to občudovanje, pozornost, družbeni status…drugi pa se lahko napajajo tudi na strahu ali odvisnosti partnerja od njega ( in še mnogo drugih stvari). Ko dokončno ne dobijo več, kar iščejo ( kar je dolg in običajno buren proces) so zaradi svoje nuje primorani najti druge žrtve ali drugačne načine, da pridejo do svojega. Za svojce pa je v vsakem primeru dobro, če imajo pomoč od zunaj ( strokovnjak, res modri in topli prijatelji….) ker so drame, ki se odvijajo tako močne, da lahko povsem zameglijo pogled in čustva in ti lahko nekdo od zunaj pomaga, da stvari bolj jasno vidiš in zato tudi lažej ukrepaš.

BZ očitno si res dobra mama in tvoji otroci so lahko srečni, da te imajo, ne glede na to kaj se dogaja. Otroci, ki odraščajo v težavnih okoliščinah ( ne glede na razlog) in imajo starše, ki se soočajo s situacijo, kolikor se le lahko in obenem dajo veeti otrokom, da so jim pomembni in da jih imajo radi, tako dobijo zelo pomembno učenje, kako se soočati s težkimi stvarmi v življenju in dostirkat stopijo v odraslo obdobje dosti bolj opremljeni, kot mnogi, ki živijo v vatki. Je že tako, da ima vsaka situacija tako dobro, kot slabo plat, pa naj živimo v težkem ali uvatkanem oklju.

GittaAna

GittaAna pozdravljena

Sem dobra mama. to vem po tem kako prekrasne otroke imam, je pa res, da se učim že 28 let. Dr Drnovškova mi je rekla nekoč, da imama pred sabo še deset let borbe in vzgoje, da postane najmlajša polnoletna. Tega se veselim, kajti zdaj me že oni učijo, vse trije so včasih pametnejši od mene.
Naš Narcis si je pridobil mlado novo žrtvico z majhnim otrokom, mislila sem si da smo zdaj na konju, a lej ga zlomka, zdaj se je še z njeno pomočjo spravil na nas. Dejansko je tako, čeprav me je on zapustil, prisvojil si je (začasno) vse premoženje, odpustil me je iz službe v skupnem podjetju, zdaj pravi, da nas bo izselil iz stanovanja v katerega smo se preselili pred letom in pol, res je tako ničesar nam ne privošči, nnajmanj pa mirno življenje. Večkrat imam občutek, da dela na tem, da nam vzame zrak za dihanje ( vsk mesec enkrat zagrozi , da me bo ubil). vedno znova si izmisli, da sem nekaj storila kar naj bi plačala z življenjem.
Tej mladi in novi pa ni zadosti, da bo uživala tisto kar smo mi ustvarili, ne ona bi zdaj želela uživati družinsko idilo z mojimi otroci, ki so ji izrecno povedali, da ne želijo imeti stikov z njo. Sla je tako daleč, da smo zaprosili CSD za pomoč no in to je že vzrok, da je zagrozil otrokom, da če ne želijo stikov z njegovo ga pač ne bodo več videvale.Resje da sem mogoče tukaj zavila va vato ko sem se vtaknila in mu želela preprečiti, da bi otroci slišali to grožnjo. Zadj po enem dnevu dojema, da je bolje, da slišijo premislijo in mogoče res prekinijo s stiki, mogoče bo pa takrat konec grožnjam in lažem.
Zdaj izvršuje samo predpisane stike kot on pravi, čeprav smo le par kilometrov narazen, jim ni prišel niti novega leta voščit. Ker on plača 340 € elementov za dve pubertetnici in z tem menda opravi vse obveznosti po zakonu.
Zdaj ko ima petindavajsetletno mamico za svetovalko, slišimo še marsikaj pametnega kako naj bi mi živeli itd.

Ni še konec upam, da bom tako močna in pospešila zadeve, da se ga znebimo za zmeraj, kajti vsak dan se pokaže še v slabši luči. Sama sem se bala pred leti, da se bodo zlomili otroci, zdaj vidim , da so se utrdili bolj kot jaz. radi se pa imamo še bolj kot prej, da ne bo pomote, radi imamo tudi njega le v varni razdalji, ker nikoli ne vemo kaj nas čaka. Vemo, da je za vse odgovoren sam, poznamo pa da za nastalo dogajanje ni čisto kriv sam. V svojem življenju ni nigdar prejel tistega kar otroci morajo dobiti, brezpogojno ljubezen, materine potrditve, prejel je le večno posesivnost in večno njeno nezadovoljstvo. Zato se mi zdi, da je včasih ljubosumen na tisto kar jaz nudim najinima hčerkama.

LP BZ

Ja, res lahko opsupnejo s svojo ljubosumnostjo, za katero in opravičila v “težkem” otroštvu, vsaj ne tam od 30 leta dalje, Tudi sama nisem kot otrok dobila dobesedno ničesar ( razen hrane in postelje in obleke in še to kdaj v omejenih količini) in sem bila za njih nekakšen ( ne dovolj zadovoljiv) predmet, ki so ga opazili le, če je imel kakšno uprabno vrednost ( reševanje cele družine že v oš, biti črna ovca in strelovod za celo družino…itd). Vendar sem vesela za vsakega okoli mene, ki dobi tisto, kar sama nisem.

Moja mati ( momster) je bila name vedno na smrt ljubosumna ( kar sem odkrila zelo pozno). Ker sem bila lep otrok, me je prepričala, da sem izjemno grda ( šele pred leti, ko sem šla gledat fotografije sem videla, da sem bila lepotica), ker sem bila zelo inteligentna ( zelo nad povprečjem) je poskušala vse, da bi me prepričala, da sem vsaj nesposobna, nerodna, groba…itd. Trajalo je leta,da sem se kolikor toliko znebila tega. Tudi sedaj je na smrt nesrečna, ker mi gre v življenju dobro. In težko je opisati zadovoljstvo in srečo, ki je v njenem glasu, kadar bi ji rekla, da sem bolna, da mi kaj ni šlo…itd. Tudi, ko se slišiva me vedno sprašuje a še imaš službo, a misliš, da si ti res prava za tvoj posel ( se mi zdi, da bi bila sposobna tudi moje šefe poklicat in z zaskrbljenostjo povedat, da morda ne vedo vsega o meni in si izmislit karkoli, kar bi zaleglo, da bi izgubila službo…) karkoli, samo da bi našla kaj, da bi bila končno lahko zadovoljna, da bi šlo meni slašbe kot njej ( kar je že težko) .

Pred leti sem se namenoma delala “ubogo”in govorila samo slabe stvari ,ki so se mi dogajale, ker sem potem imela mir pred njo, ker je bila tako zelo zaodovljna, da mi ne gre dobro . Potem sem s tem nehala, ker je morbidno,da jo pitam s svojo ” nesrečo” da bi lahko bila ona zadovoljna, pa tudi ker sem tudi drugače dojela da ne smem nikoli ( amapk res nikoli) izdati ničear bolj osebnega kot to, kakšno je vreme v mestu, kjer živim…:))

Res je težko dojeti česa so mejni, narcistični starši zmožni, še posebej če niso zmožni empatije in imajo tudi sociopatske značilnosti….tega se sploh ne da razložiti če sam ne doživiš.

Kot otrok mejne matere in narcističnega očeta pa bi dala vse, da bi imela vsaj eno takšno osebno ob sebi kot si ti. Ne moreš si predstavljati koliko to pomeni. Otroci so, kot si že sama ugotovila, veliko bolj prožni in trpežni, kot so odrasli. In po raziskavah jo odnesejo dobro že, če imajo ob sebi vsaj eno osebo, ki je ok. Moje mnenje je,da je dobro, da imajo čim manj stikov z očetom in da se jim pove, da je problem on, ne oni , da on pač ne zna, ne zmore z drugimi in da to ne pomeni, da je z njimi kaj narobe ali da niso vredni ljubezni.

Drži se!
GittaAna

Nekdokive

Pozdravljen

Ko prebiram tvojo zgodbo, me obdaja zelo čuden občutek. Prosim te preberi si mojo zgodbo, katere si sama nisem znala razložiti. Tudi tvoja zgodba mi je bila v pomoč. Mislim, da je to to.

http://med.over.net/forum5/read.php?95,9342289

Hvala, Svetovljanka.

Nekdokive
Kako si to lepo opisal. Sama ne morem verjet, da se je meni to zgodilo. Trenutno sem stran od tega partnerja pol leta, se vedno imam postravmatski stres. Vsako jutro pol leta, ko se zbudim se zjocem. In tako se mi dan zacne. Nevem kdaj bom zazivela normalno. Nihce me dejansko ne razume, ker vsi, ki me poznajo vejo, da sem do zdaj vedno imela svojo brbtenico in se nisem pustila zajebavat.
Nazalost je lepo prebrat take izkusnje ma ne da vam zelim slabo ampak v smislu, da sem vedno to vse kar si napisal drugim govorila pa so me cudno gledali. Niso razumeli. Ne razumes dokler ne dozivis
Vsem s takimi izkusnjami zelim cim vec optimizma in cimprejsnje okrevanje

[/quote]

Zdrav egoizem je normalen. Pod zdrav egoizem pa ne spada to, da je za vse probleme kriva zamo ena oseba. Moj bivsi je kazal znake sebicnosti. Samo on je obstajal pa ni vazno maj se je dogajalo. Lahko navedem nekaj konkretnih primerov sebicnosti:
Sva se skregala in on je pozabil doma ali telefon naslednji dan naredil je celo paniko, kot da se bo svet podrl.
Ko sem komentirala kaj me moti. Npr da se dere, podari stvar in potem odvzame. Njegova reakcija ni bila, da se je on zamislil nad sabo. Ampak je biu uzaljen, da ne cenim nic kar on naredi zame. In mi odvzel npr majico, ki mi jo je kupil
Se je zbudil s podocnjaki: js sem bila kriva, ces odkar je z mano je izmozgan in grd
Se je celi dan kregal in bil doma z mano se ni zelel pobotat. Naslednji dan sem bila js kriva, da je debel ker mu js vceraj nisem pustila da gre tec ceprav ni sam hotel iti
In se in se

Iskreno povedano, se na tem forumu prevče vsi ukvarjajo s partnerji, partnerstvi, kakšni bi morali biti drugi itd.

Osnova vsega je, da delaš na sebi. Kakšni so drugi, ni tako zelo pomembno. NOM, MOM… vse to si sami prikličemo v svojo intimo. Kako bomo reagirali, procesirali zadeve, je čisto od nas odvisno.

Prav je, da se informiramo o osebnostnih motnjah, samo pretirano obtoževat nekoga, ki je moten (btw, večina nas ima vsaj nekaj nekaterih motenj), je bolj kot ne brezpredmetno.

Partner je tak kot je – izgovarjati se, kaj bi moral in česa ne, je golo sprenevedanje.

Na koncu dneva smo sami svoji skrbniki in noben ni dolžen skrbeti za nas kot za otroka.

Če imamo težave, gremo do psihoterapevta. In njegova dolžnost je, da nas sooči z vsem, kar sem zgoraj napisala.

Tratlam, najprej je o tem treba govorit tudi tako, da nekomu končno poveš, kaj se dogaja v tvojem partnerstvu ( ali v kakšnih drugih odnosih), kako to doživljaš, kaj misliš, da se dogaja tako v tebi, kot v drugemu…itd. Najprej moraš sploh prepoznat, da je nekaj hudo narobe in kaj naj bi to bilo.

Če opaziš na svoji koži neko čudno piko, izrastek….se je treba najprej zelo poznimati o temu, kaj naj bi to bilo, kako se spremnija, se spreminja, je nevarno ali zgolj lepotna pika…itd.

Res pa je, da potem, ko ugotoviš, da je morda začetna faza melanoma, da začneš ukrepat in poiščeš rešitev in pomoč. Potem res ni več smilsa se ukvarjat na veliko s tisto čudno piko, brez da bi aktivno reševal zadeve pri sebi in seboj, ker drugače se lahko konča precej slabo.

Torej, dobrodošlo je, da govoriš o vedenju tvojega bližnjega, poleg zgoraj opisanega tudi zato, ker je tak forum običajno prvo mesto, kjer sploh lahko dobiš priložnost, da o tem sploh govoriš, ker so tukaj sploh ljudje, ki vedo o čem govoriš….tudi to je del procesa zdravljenja samega sebe in tvojih odnosov. Koliko časa boš potreboval, da boš to predelal in šel na naslednjo stopnjo aktivnga reševanja pa je odvisno od vsakega posameznika.

GittaAna

Zdravo,
no, moja terapevtka pa je sama spoznala iz mojih opisov, da ima moj dragi NOM. Jaz pa čisto šokirana. Kako?! On, ko pa je vendar vse z mano narobe… Poleg tega je 8 let starejši od mene in sem res v nekih točkah celo verjela, da pač posledično več ve, ker ima več izkušenj, itd. Pa izredno uspešen, dokaj premožen. Ups, kako je to izkoristil! In še podobno. Pri obnovi hiše se npr. dogovoriva za barvo kopalnice, pa naroči drugo barvo – po njegovem “samo odtenek svetlejšo” ali pa naroči “bombastično omaro v dnevni sobi” – že stoji, ko jaz šele izvem za njo, da je prej že zrisal…da me , če me že upošteva kakšno stvar, porabim en kup energije in truda, itd. Ne veselim se prenove hiše, sploh ne. Zlata kletka, ja. Pa da o še marsičem ne pišem. Vprašanje pa je, kako bom zbrala energijo in odšla. Poleg tega še 2 otroka. Ne vem.. Ima kdo kak kontakt, bi šla kar na kavo z neko, ki je imel zvezo z osebo z NOM, kako se izmotati iz tega? Ker jaz se ne morem znebiti občutka kaj vse moram še narediti za ta odnos, koliko let še (11 let sva skupaj), kaj če bi še malo poskušala, čeprav vem, da me vsak nov poskus, ko se mu odprem, zadane, rani.. Bye 🙂

V Ljubljani in Mariboru deluje skupina za pomoč svojcem z MOM. Zelo koristno in pomaga ti razrešiti vse kar te teži.

Pozdravjeni!

Že nekaj časa prebiram vaš forum. Daje mi občutek, da v vsej tej godlji nisem sama. Da obstajajo ljudje, ki me vendarle razumejo, še ko se sama ne morem.
V zvezi z narcisoidno osebo sem bila skoraj 6 let. Ne vem kako in ne vem zakaj sem odlašala s svobodo. Vem pa, da me je odlično zmanipuliral in da na koncu več nisem vedela kdo sem in kaj sem. Najhuje izmed vsega so bila njegova drama in tihi dnevi. Ob prebiranju literature sem zasledila, da je to tipičen način kaznovanja. Še pred 14 dnevi bi se po nekaj dnevih tihe maše usedla v avto in se odpeljala do Gore. Danes vem, da tega ne bom naredila nikoli več v življenju.
Ko je dojel, da ne padam več na njegove provokacije in sem ga blokirala iz svojega življenja, si je hitro začel iskati naslednjo žrtev.
Sama ostajam v dvomih. Vprašanjih. Mislih. Vedno mi je govoril, da sem jaz kriva za njegovo obnašanje, reakcije. Da sem si sama zaslužila udarce, ker nisem bila tiho. Da bo z drugimi drugače. Da bo on drugačen. Prepričana sem, da je to še ena izmed floskul, ki jih je natvezil, da bi me prizadel.

Sam je odgovoren za svoja dejanja, misli, besede in čustva in prav nič, kar bi ti naredila ( razen če bi ga fizično napadla in bi se moral braniti) ni opravičilo, da se na kakršen koli način grdo vede in to še toliko bolj velja za fizično nasilje.

Takšne besede so knjižni primer, kako nasilneži skušajo prepričati svoje žrtve, da so one krive za njihovo nasilje. On je nasilnež, on ima težave sam s seboj in nadzorovanjem svojih čustev in nasilja. Ti pa moraš čimprej izstopiti iz vloge žrtve.

Sama pa se moraš vprašati, zakaj to sploh dopuščaš, oz. si dopuščala – celo do te mere, da dvomiš v nekaj, kar ti zdrava pamet pravi, da ni tako, kot ti skuša prikazati nasilnež. Če bi sedaj hodila po cesti in bi te nekdo prebutal bi tudi razmišaljala ali si ti kriva, da je to storil? Če se pojavi tudi v tem primeru v tebi vprašanje imaš težavo, ki bi jo bilo dobro pretresti s kakšnim dobrim terapevtom.

Lahko pa si tudi pomagaš s knjigami:
Moški, ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo
Peklenska gugalnica
Zaljubljeni v sanje
Nič več soodvisen
..in še kaj bi se našlo

GittaAna

Ponavadi se na srečanju ko je ples začneta fant in dekle spoznavati .
Vendar če je punca korajzna potem fanta upraša če bi ga lahko povabila na prvi ples .
Ko se na plesu zgovarjata v spoznavanju se tudi stisneta v objem .

Okej, najprej bi se vsem ki so pisali na to temo iskreno iskreno zahvalila ker so mi zeloo pomagali v moji zvezi z MOM/NOM- om, sociopatom ali karkoli že je.. Bila sva skupaj eno leto in pol, od tega sva skoraj eno leto živela skupaj.. včeraj je končno počilo, že PETIČ !!! ampak tokrat me ne dobi nazaj! Ker je toliko časa mi polnil glavo s tem da ne potrebujem nikogar, da lahko sama vse razrešim sem res tudi želela tako in nisem svojim bližnjim pustila da mi pomagajo se rešiti in me je vsakič dobil nazaj.. Ker čeprav je neizmerno težko biti z njim je ŠE TEŽJE OSTATI NARAZEN KER ČLOVEK KAR NE ODNEHA 🙁 zdaj sem končno zablokirala številko in me ne more nikakor dobiti oziroma jaz nikakor ne morem dobiti njegovih obupanih poskusov da me dobi nazaj..

Najprej bi se oprla na kriterij Gitta Ane, da se prepričam da je res MOM, v kar sem sigurna a bi rada delila z vami..

1. Mrzlični poskusi, da bi se izognili resničnemu ali namišljenemu zapuščanju
– Definitivno res, vsakič ko nisem mogla več se je skoraj metal po tleh da mi dokaže koliko me ima rad in koliko sem jaz ubistvu kriva ker nama ne gre

2. Nestabilni in intenzivni medosebni odnosi, kjer ljudi ali idealiziraš ali pa jih daješ v nič
– Milijon primerov, že s svojimi starši dela tako, da sploh ne povem kako z mojimi

3.Težave s samopodobo, izrazito nestabilna samopodoba ali občutek samega sebe
– Čeprav tega noče priznati in je seveda najmočnejši, najboljši, najsopsobnejši, vsi bi hoteli biti on in bi dali vse da se družijo z njim (-.-) seveda vse to izraža da izpolnjuje tudi ta kriterij

4. Imulzivnost vsaj na dveh področjih, ki sta potencialno samouničevalne ( zloraba drog, spolnost, prekomerno nakupovanje, prenajedanje, spravljanje sebe v situacije, ki so lahko škodljive ali nevarne…)
– Bi rekla spolnost in ko sem mislila da ni druge sem se spomnila da se je pred mano nekaj ukvarjal z nekimi nelegalnimi zadevami, kar bi me že takoj moralo odgnati od njega a sem nažalost bila zaslepljena z vsem ostalim ki je bilo seveda takoo popolno da bolj ni moglo biti, tako da to bo to

5. Ponavaljajoče se samomorilno vedenje ali grožnje, samopoškodovanje
– Tu sem tudi mislila da ni nič a sem se spomnila da se je dostikrat ko je bil jezen name ker sem “brezveze jokala” udaril zelo močno..in to kar dosti krat ko sva se kregala :/

6. Čustvena nestabilnost in izrazito nihajoča razpoloženja
– Da o tem ne govorim, s tem da je skoraj vedno slabe volje in mu gre vse na živce

7. Kronični občutki praznine
– O tem mi ni preveč razlagal ker je seveda najmočnejši in mu ni nič (samo besede!) a seveda da je tudi to res, od 14 leta je živel sam in se preživljal kakor je pač znal in se je res dosikrat počutil praznega. Od mene je končno dobil ljubezen in me zaradi tega tako težko pusti.. NE zaradi MENE ampak zaradi NJEGA..

8. Neustrezna in intenzivna jeza, težave s kontroliranjem jeze, izbruhi besa, neprestana jeza..
– Samo o tem bi lahko napisala roman, nikoli mu nič ne paše, vsi so mu krivi za vse, vse je narobe, vsaj 10x mi je rekel da vsak dan delam tisoč stvari narobe pa mi tega ne pove (kako prijazno od njega)

9. Občasni disociativni simptomi in s stresom povezane paranoidne ideacije.
– Hm, da se ne bi spomnil nekaj kar je rekel ne verjamem, če reče da ni rekel verjetno laže, paranoične misli pa sigurno ima. Cel čas je na preži in misli da ga nekdo gleda, da ga nekdo išče in bla bla, kar je zame seveda vedno bilo pretiravanje a sem rekla no mogoče je imel svašta v preteklosti in sem to pustila ob strani.. Seveda pa se boji da me ne bi kdo slučajno gledal ali pogledal ko greva v trgovino, KER SAMO TJA IN V NARAVO SVA TUDI ŠLA -.-

Torej mislim da nimam več kaj za dodati glede kriterijev ker izpolnjuje že vse te, ostale ki je dodala Gitta Ana, da sploh ne govorim..

-nejasne meje
-težave z nadzorom
-pomanjkanje konstantosti objektov
– izredna senzibilnost za druge
– situacijska zmožnost- naricisem
– manipulacija drugih

Torej izpolnjuje popolnoma VSE !!!! najbolj bi poudarila to da točno ve kaj so šibke lastnosti drugih in jih zelooo uporablja..
Želela sem pisati na forum že pol leta pa kar ni šlo..
Z njim sem se preselila v drugo državo in imam tam še dosti stvari, zdaj sem doma.. Imela sem ogromno težav z njim, izoliral me je od vseh, zelo je ljubosumen in posesiven a tega seveda ne prizna, name gleda kot na svojega “otroka” in me želi prevzgojiti oz po njegovo vzgojiti ker me starši NISO vzgojili in sem nekulturna neumna in vse najhujše. S tem da ima z bivšo otroka katerega je komaj šel obiskat, ker je še mesec dni preden sva se začela dobivati z njo še vedno imel spolne odnose (narazen pa sta že 4 leta) in z njo varal takratno punco, in tako naprej in tako dalje.. Težava pa več ni ta da bi mi bilo težko z njim ker sem končno in dokončno prekinila in imam podporo svoje družine katero bom močno izkoristila, težava je ta da ne vem kdaj me bo pustil pri miru, vem da bom imela še težav z njim, od včeraj mi je napisal 5 pisem (katerih seveda ne mislim prebrat) in v stanovanju kjer sva bila (od koder je končno šel) pustil vsaj 30 sporočil, včeraj mojim staršem govoril vse najhujše o meni, potem šel v hišo zraven k sesti in zetu in še njima govoril grdo o meni, potem ker me ne more dobiti na telefon klical svojo mamo v tujino in me je potem ona klicala da me čaka pred vrati pa seveda tokrat nisem šla..

Plus da me je vmes parkrat udaril, pljunil, porinil in polil z vodo.. najhujša pa seveda psihična maltretiranja vsak drug dan.. Zakaj sem trpela vse to?? Najprej sem mislila da sem mogoče res jaz kriva in sem naredila vse da se popravim, potem sem videla da še vedno nič ni okej in slučajno našla na forumu o tej temi, ko sem prebrala prvo sem bila sigurna da je to to, po tem sem še upala da se da urediti in da lahko živiva skupaj ker ga imam iskreno rada pa ni šlo, zadnji razlog pa je bil ta da je bilo lažje obupati in biti nazaj z njim kot vztrajati narazen ker je tako tako zelo naporen in točno ve kaj in kdaj reči 🙁

Počutim se kot bi eno leto bila v zaporu, moram se naučiti na novo živeti s svojo spremenjeno osebnostjo in se truditi zase..Drugačna sem kot prej a me to veseli.. bila sem čisto premalo previdna in čisto preveč me je brigalo da je drugim dobro, čeprav meni ni bilo..

Dodajam da je moj oče katastrofalen MOM in sem se v 23 letih perfektno naučila ugajati jim -.- ampak o tem drugič 🙂

ISKRENO HVALA ZA VSE VAŠE POSTE KI SO MI POKAZALI DA NISEM ZMEŠANA IN MI DAJEJO VOLJO DA VZTRAJAM ČEPRAV VEM DA BO TEŽKO !

Zdravo!

Se bom kar pridružila na temle forumu, čeprav tema že nekaj časa ni aktivna.

Tudi sama sem že petnajst let v zvezi z narcistično osebo. Vendar tega nisem vedela do pred enim letom. Sploh nisem vedela, da obstajajo ljudje s takšno motnjo. Vedela sem, da v najini zvezi marsikaj ni prav, vendar sem se po rojstvu sina sprijaznila s tem, da je pač takšen kot je in si rekla, da mora družina ostati skupaj. Različna nesoglasja sem zavestno spregledala. Res pa je, da ta motnja precej let ni bila tako izrazito izražena (ali pa se je jaz nisem zavedala), saj sem se popolnoma prilagodila njegovim pravilom igre in ga vedno pred seboj in pred drugimi opravičevala.

Očitam si, da sem se sploh zapletla z njim, da sem pristala na njegove fore in jih vzela za normalne.

Naj povem, da sem tik pred ločitvijo. Zdaj imava dva otroka, 10 in 3 leta. Tri leta nazaj, ko smo kupili hišo in se preselili v nov kraj, je zbolel še za anoreksijo, postal je depresiven, čustveno in telesno se je popolnoma oddaljil od mene, kljub temu pa mi zatrjuje, da me ima rad, le da se mi zaradi svoje bolezni ne more približati. Kot žensko in partnerko me je popolnoma odpisal, sem mu le mati njegovih otrok in gospodinjska pomočnica. Hodi sicer na neka skupinska srečanja, vsaj tako pravi, sicer pa zdravljenje zavrača.

Zdaj, ko se želim ločiti, za vse krivi mene. Pravi da sem jaz tista, ki sem se mu umikala. Pravi, da nisem dovolj prijazna. Iz vsakega prepira grem kot poraženka, saj obrača z besedami in manipulira z mano. Ko mu jasno povem, kaj me moti, se začne izgovarjati na tako neumen način, da ne vem več, o čem govoriva. Ne razumem, kako so lahko moja čustva tako malo vredna, da kljub temu da sem mu večkrat povedala, da trpim v najini zvezi, da se želim ločiti, on začne z zgodbicami, da ve, da bi lahko bili srečni, če bi prodali hišo in se preselili nazaj v kraj, kjer smo prej živeli. Najde tako neumne odgovore, da mi včasih ni jasno, kdo je tu nor. Govorim o tem, da se bo moral v roku enega meseca odseliti, ali se bom odselila jaz z otroki, on pa mi v naslednjem stavku reče, da bomo pa letos na morje odpeljali čoln, naslednje leto pa bomo šli na dopust na Tenerife.

Enostavno ga ne morem več prenašati, on pa se dela, kot da ni nič.
Po tem ko je zbolel za anoreksijo, sem čutila, da mu moram pomagati in mu stati ob strani, da ga zaradi bolezni ne morem kar zavreči. Zdaj pa se je vse to začelo poznati tudi na mojem počutju in mojem zdravju. Komaj preživim vikende. Čez teden še nekako gre, ko je služba in druge obveznosti, vikendi pa so izredno naporni. Že ob petkih me začne tiščati v prsih, na poti iz službe pa po navadi naredim še kakšen krog z avtom, preden se pripeljem domov, saj me kar stiska. Danes zvečer sem eksplodirala, saj me je njegovo kot špricer hladno obnašanje z rokami v žepu, tako spravilo s tira, da sem zakričala nad otrokoma. Cele dneve ali leži na kavču ali pa postopa okrog, hodi za nami, gleda, kako kuham, kako spravljam spat otroka, kako berem pravljice, kako se igram z otrokoma, kako čistim, zlagam perilo, ko mu pa rečem, če bi on prevzel, pa kar ponori in me obtožuje, da sem nesramna, začne naštevati, kaj vse je že on naredil in pravi, da bo v svoji hiši počel, kar bo hotel.

Če bi morala pokazati, kaj točno je narobe z njim, bi rekla, da vse ali pa nič. Težko je opredeliti. Ne dela ničesar takšnega, kar bi bilo nezaslišano, nesprejemljivo … Res je le, da vedno večkrat povzdigne glas, tudi nad otrokoma, vendar je že v naslednjem trenutku ves skesan in prijazen in nas vabi na sladoled, kot da se ne bi nič zgodilo.

Upam, da bom čimbolj neboleče za vse rešila zadevo in upam, da bo reno vzel najin dogovor in se odselil. (Naj povem še to, da že tri leta vsaj enkrat na teden prespi v drugem kraju pri svojih starših, ker je ob šestih zvečer preutrujen, da bi se 20 minut peljal do doma, kadar ima tam tudi popoldne kakšne obveznosti. Ni potrebno razlagati, da mi vsakič pove, da sem jaz čudna, ker ga ne razumem.) Drugače bom morala sama narediti to, česar ne želim … popokati otroka in se odseliti jaz … kar pa za sabo potegne marsikaj.

Hvala za vse vaše pisanje, saj ste mi precej odprli oči. Zdaj vem, da ne smem padati na njegove manipulacije, pa če se dela še tako ubogega.

Vse lepo.

dodali bi samo to, da ne verjamem, da se njegova bolezen imenuje anoreksijo, ampak samo Ana.
Moški so veliki oportunisti in niti slučajno se zaradi seksa ne bodo odpovedali hiši, pa družini z dvema otročkoma in mašnico na vsej prazni zgodbi.

Maruška,

velik korak je že to, da si prišla do točke, ko ti jeza govori, da si “tik” pred ločitvijo.
To je dobro, ker zelis spremembo.

Na kratko.
Verjetno ta hip še razmišljaš o tem, kako bi vso zadevo rešila, kaj še lahko ti narediš, da bo mogoče slika partnerja postala spet taka kot na začetku. To obdobje bo verjetno še malo trajalo in zahteva tvoje aktivno udejstvovanje – poslušanje sebe, zaznavanje kaj te zmoti, brati, se pogovarjati…paziti na svoje zdravje (fizicno in psihicno)
Potem bo sledilo obdobje, ko pa boš spoznala, ali tvoja situacija je nekaj, kar ti lahko sprejmes, lahko sprejmes partnerja, sprejmes da to verjetno ni oseba kot si jo ti predtavljas, da tvoje partnerstvo ni partnerstvo, da imas pač se enega 5 letnika doma v kozi 40 letnika
Hkrati zacnes postavljati meje, in poves, kaksne bodo posledice, ce se nekaj ne spremeni/se še naprej dogaja kot se
In potem malo tehtaš premisljujes in prides do ene odlocitve…
Ki ni nujno taka, kot si jo ti želiš, ampak je prava in dobra zate in otroka.

lp in pogumno brcanje naprej
SVO

Pozdravljeni!
Lepo da sem našel tale forum, še posebej tale del. Iskal sem nekaj v zvezi z zdravstvom in nekako sem priletel tule sem.
V življenju nisem vedel, da obstaja tudi “motnja”, pa da je to zdravstveno dokazano. Zdaj mi je vse jasno. Bivša punca me je pustila zaradi enega, ki ga je srečala 1x v življenju in ji je spremenil življenje. Šarmanten, intiligenten, odprt, nasmejan, urejen, fizično v odlični kondiciji.

Jaz sem rabil dolgo časa, da sem si opomogel, ona je z njim bila vse, videlo se ji je tista iskrena ljubezen, res zaljubljena do ušes. Ko sta začela hoditi je na njem opazila par takšnih čudnih stvari ena izmed njih je bila ta, da ogromno skrbi za svojo higijeno in veliko se rekreira. V kopalnici je bil po 1.5h, v fitnesu je dnevno bil tudi do 3h. Ogromno stvari je dal nase.
Čez čas je začel uporabljati njo za doseganje ciljev, ne vem sicer kakšne cilje, se ne spomnem več, vem da je bila včasih že čisto psihično na tleh.
Že v začetku zveze, se ni držav enostavnih “dogovorov”, ki bi se jih držal vsak človek. Če te nekdo kliče, da te čaka na postaji, prideš do njega? On je dokončal vaje v fitnesu, se stuširal in prideš po njo 1h kasneje. V avtu je deloval “hladno”. Ko je kaj potreboval je bil najbolj sladek.
Simultano z njo, si je pisal z drugimi, ve da si je, ampak ni mogla dokazati, za vsako stvar je imel odlične izgovore.
Telefona ni imel pri sebi, je šel pač tečt. Kaj delaš zjutraj ob 3h na facebooku, nisem mogel spati pa sem šel malo gor. Ko se je isto ponovilo čez par dni, je povedal da je šel pač na stranišče in je preveril facebook. Ko se je to ponovilo spet čez dva dneva, je rekel da se je slučajno zbudil, ko je dobil “privatno sporočilo” in se je ekran zasvetil. Telefon je nosil povsod zraven, tudi pod “tuš”. Ko je bil z njo, ga je ugasnil in ga pustil v vetrovki.
Kasneje si je pisala s puncami in ugotovila da si piše z drugimi, one so zatrjevale da je pisati začel on, njim in njenim sestram. Ker so ga zavrnale, je našel druge. V Vmesnem času je seveda bil z “njo”.
Na momente je baje deloval odsotno in nezainteresirano. Če je bilo kaj narobe, recimo da je pozabil poklicati zvečer, se je sladko nasmejal in zaigral igro jagenčka in pač rekel da ni dobil sporočila ali pa da ona ni nič odpisala in zakaj ni. Ko je želela stvari priti do dna, je spremenil temo. Med prijatelji je ni predstavljal, kot bi jo normalen človek, pa čeprav je stala zraven njega. Kot da je nebi hotel predstaviti. Vedel se je čudno, kot bi bil iz kakšnih oddaljenih vasi, pa čeprav ni bil takšen. Drugače je bil žentelmen, pozoren, znal jo je zadovoljiti. Povedal je, da najprej ima odnose z njim , potem pa še z njegovim egotom. Njej je seveda zelo prijalo. Zmerom bolj je padala v ta odnos in zmerom bolj si ga je želela. Naredila bi vse, ga bi ostal z njo

Ker je bil to odnos na daleč, je seveda lahko določene stvari skrival, manipuliral. Še danes ne vem, ali jo je takrat dejansko prevaral, ali je počel kaj drugega. Ne vemo ali si je samo pisal z ostalimi, ali je poiskušal tudi kaj imeti. Ne vemo zakaj se je tako obnašal, ali ker se ni “znal” ali ker ni “hotel”, ali ker je bil mogoče malo “neroden”.
Dejstvo pa je bilo, da je bil znotraj njegovega kroga občudovan, ni imel pravih prijateljev, ampak vse se je vrtelo okoli fitnesa in njegovih krogov. Nikoli ni bil zadovoljen sam s sabo (izgledom) in je strmel k popolnosti. Sam je bil znotraj kroga poznan kot miren fant, odličen prijatelj tistim s katerimi je delal, za odnose pa so pravili, da enostavno ni imel sreče s puncami. Ni bilo človeka, ki bi si mislil slabo o njem.

Kaj je temu res in kaj ne, še danes ne vem/o, veliko informacij vem, ker je punca pristala skoraj na tabletah, ne vem kakšnih, iz zveze ni mogla, saj bi ji lahko tudi grozil, kot je že prejšnim. Kako se je izteklo ne vem, ker smo po parih mesecih izgubili stike, najprej ona z družino, nato družina z prijatelji, nato še ostali, ki smo jo poznali.