Pozdravljeni,

Najprej bi pohvalila celoten forum, žal mi je, da ga nisem našla že prej.
Zadeva je sledeča:
Stara sem 25 let, imam dokaj uspešno službo, končujem fax. Imam veliko prijateljev, stvari, ki jih lahko počnem. Ko sem bila stara 12 let mi je umrl oče, drugače je doma vse ok in so razmere zelo dobre in dobim veliko podpore. Živim s prijateljico, tako, da imam čas zase, da se lahko učim in živim svoje življenje ločeno od staršev.
Pred tednom dni sem se razsla s fantom, veza, v katero sem resnično požrtvovalno vlagala veliko, je razpadla, ker kljub njegovi starosti fant ni bil zrel in je bil vsake toliko časa v nekih dvomih. Večrat sva se razšla, živela sem s trahom, kdaj bo spet, toda bilo je veliko lepih trenutkov, smeha in nepozabnih dni, tako, da sem ustrajala. Zadeva se je zdaj zaključila, ker ima z neko žensko nov odnos- po tednu dni od kar sva narazen- kar je že v sami osnovi neiskreno in čudno. OK, pustimo to, nekako bom prebolela, saj ni prvič, niti nisva živela skupaj, niti nimava otrok.
Težava je v tem, da zdaj nikakor ne znam bit sama. Ves čas se dobivam z prijateljicami, ne morem prenehat se ozirat kje bom koga spoznala. Tudi naprimer sprehod – ko sem sama s sabo mi ne da takega zadovoljstva, kot če bi šla z njim ali s komerkoli.
Kako naj se zazrem vase, res je, da smo ljudje socialna bitja, samo tole v mojem primeru je pretirano. Da te dni, ko ga prebolevam zdržim, si moram vsako uro natančno splanirati, kje bom, s kom in kaj bom počela.
Pred njim sem bila sama kakšno leto in sem bila polna življenja, imela hobije, hodila v pravi meri v lokale, spoznavala ljudi,…tako, da tega vzorca nimam že celo življenje.
Kaj svetujete? Prebrati kakšno knjigo? Katero?
Iti kam na pogovor k strokovnjaku? Kateremu?
Zakaj se na trenutke zmotno prepričujem da če bi pa zdaj spoznala nekoga, bi me on čudežno “pozdravil?”
Zakaj se ne morem sama?

Draga Annamaria,

bodite prijazni do sebe in si dopustite dovolj časa, da se na novo nastalo situacijo, ki se je dogodila v vašem življenju privadite, z njo zaživite in nenazadnje izkoristite prednosti, ki so jih te izkušnje prinesle v vaše življenje. Teden dni, kot ste napisali, je vsekakor premalo, da uredite svoje misli in občutke ter razmislite o svojih željah in interesih ter usmerite pogled naprej. Iz napisanega je mogoče razbrati, da imate okoli sebe ljudi, na katere se lahko obrnete in vam bodo v podporo in pomoč tudi v tej situaciji. Ko boste le-to “predelali” pri sebi, boste lahko pogumno in samozavestno stopili tudi v novo zvezo.
Skratka, vso srečo, Annamarija in ne dopustite, da vam moški določajo vrednost.

Lep pozdrav,
Mihaela.

Annamaria….ko enkrat užiješ svobodo, ki je prej v partnerstvu pač nisi mogla imeti, takrat se boš spraševala kaj ti je bilo. Uživaj v samskem življenju, če rabiš nujno nekoga ob sebi si kupi psa. Verjemi, da ti ne bo nikoli dolgčas :-).