Kako se delajo potaknjenci?
Ja, saj vem, da so to osnove 🙂 , pa kljub temu:
Vedno se toliko govori o potaknjencih, a še zdaj ne vem, kako se vzgajajo:
torej, KJE se mora odlomit vejica, da nastane potaknjenec, in kaj potem?
Npr. pri grmu (recimo forzicija, španski bezeg ipd.) – a se mora odlomit točno na določenem pregibu, mlada vejica ali kako, ali je vseeno, kje, tudi če je sredi veje? A so kaka pravila?
kako pa pri rožah? (recimo hibiskus)
In a jo je potem treba dat najprej v vodo, da požene koreninice ali kar takoj v zemljo?
najlepša hvala vsem za nasvete
lp, Maja
Vejico cvetoče forzicije podtakneš in raste
Hibiskus odrežeš vejico (npr. tisto, ki te moti) in daš v vodo, da se ukorenini – ni pa nujno, da ti vsaka uspe, isto velja za fikus benjamin, šeflero, navadni fikus pa pravijo, da je najbolje, da na vejico kar namontiraš lonček z zemljo, ko se ukorenini, pa vse skupaj odrežeš..
Monstero lahko narežeš, vendar mora vsak kos imeti zraven tudi zračne korenine – to velja za vse rastline z zračnimi koreninami.
Pelargonije avgusta nalomiš vejice in jih podtakneš v zemljo.
Plezalke, ki podivjajo, postrižeš in po želji dolge podtaknjence daš koreninit v zemljo.
Kaktuse odlomiš vršičke in daš v zemljo.
Odvisno od rastline in letnega časa, najprej vadi s takimi, ki jih imaš veliko ob različnih časih pa boš videla, kako ti bo šlo.
Vejico cvetočega oleandra koreniniš v vodi ali pa daš kar v zemljo.
Veliko uspeha
Jaz sem iz plodov vzojila orehe – le ti so enake sorte kot matične rastline. Drugače pa iz koščic vzgajam divjake predvsem marelic in breskev. Le te potem cepimo.
Nikakor pa ne morem vzgojiti iz podtaknjencev pušpana. Ali kdo ve, kako naj se to naredi oz. če je sploh mogoče ?
Hvalaza odgovor in lep dan
Golobica
Pušpan: po rezanju konec junija poberem kakih 10 cm velike, močne vejice, nerazvejane. Potaknem jih (lahko namočene v hormon) v lončke z zemljo za potaknjence. Postavim v senco in občasno zalivam. Pozimi spravim v prostor s temp. malo nad ničlo.
Uspeh je približno 50 odstoten.
Lavanda: pOleti narežem vršičke (okrog 15 cm), ki niso cveteli, močne in zdrave, obtrgam spodnje listke in potaknem v korito v zemljo za potaknjence. Zalivam in imam na ne premočnem soncu. Pozimi spravim nekam, kjer ne zmrzuje. Spomladi so nared za presajajnje, uspeh je vsaj 90 %.
Miranda
Pušpanj je zelo lahko razmnožit. To delam že veliko let, seveda za lastno rabo. Nekaj podarim ostalo imam sama. Odlomite vejico, če je lepa košata je dovolj samo ena, če ne jih dam več skupaj in enostavno vtaknem v zemljo. Zalivam lepo, da se zemlja preveč ne posuši. In , če se posuši ni nič narobe. Naredim tudi, da potaknjence (lepe grmiče) potaknem že tam kjer jih želim imeti in jih pridno zalivam. Ni mi jih potrebno več presajati. Ne obupajte, če vidite, da pušpanju porumenijo listovi. To je vse normalno. Kadar spustijo korenine se opomorejo in pozelenijo. Videlii boste, da so tudi rumeni listovi še živi, kadar jih otipate, zato jih pustite in vse bo ok. Seveda se ne ukorenini za mesec dva. Naslednje leto pa imam lepe košate korenine in jih lahko presajam kamor jih hočem. Jaz jih ponavadi pustim kar na vrtu, da mi zrastejo malo večji potem jih sadim.Pušpanj je zelo odporen in hvaležen. Tako, da v trgovini, ko gledam tiste drage pušpanjčke me kar glava zaboli. Kako se to lahko doma pridela. Poskusite, ne bo vam žal.