kako ravnati z otrokom avtistom
Pozdravljeni!
Poznam dečka, starega šest let, ki ima zmerni avtizem. Fantek govori , rad posluša pravljice, ko se mu jih bere in je nadarjen za tehnične zadeve. Zna biti tudi zelo prijazen in zgovoren in se rad stisne k človeku, ki mu je blizu. Letos bo še malce počakal z prvim razredom in osnovno šolo, da bo bolj dozorel.
Ima nekaj lastnosti, ki ga ločijo od vrstnikov in zato se obračam na vas, če ima mogoče kdo kakšen konkreten nasvet.
Zanima me, kako se ga nauči, da bo opravljal veliko potrebo na straniščni školjki in ne kjer koli (po sobi doma….) Saj gre sam na stranišče, vendar ne vedno.Kako se ga da naučiti koncentracije ali ubogljivosti, da bo lahko sedel par minut pri miru (na primer v restavraciji ali na kakšni prireditvi)? Kako se ga da pripraviti do tega, da ne bo spuščal nenavadnih glasov iz sebe?Ljudje, ki ga niso vajeni, začnejo začudeno pogledovati proti njemu. Kako ga pripraviti, da bi vzel barvice ali svinčnik v roko , da bi kaj narisal ali pobarval? Kako ravnati s takim otrokom? Želela bi čisto konkreten nasvet za tak primer.
Ali obstaja kakšna literatura v slovenskem jeziku z nasveti, kako delati in ravnati s takim otrokom? Na netu sicer kar precej piše o avtizmu ampak o konkretnem delu s takim otrokom in reševanju teh zadreg pa nisem zasledila prav ničesar. Bilo bi mi v veliko pomoč.
Za nasvet vaše strokovnjakinje ali pa kakšne mame, ki ima izkušnjo s tem, bom zelo hvaležna….
anitta,
najprej opravičilo, ker ste na odgovor čakali. Dan pred odhodom na morje, se mi je pokvaril računalnik.
Literature v slovenskem jeziku je nekaj (npr. ), vendar pa kljub temu zelo malo. Nekaj vaj, predvsem pa izkušenj lahko dobite tudi na straneh
in ). Različne oblike terapij za avtiste pa šele sedaj počasi prihajajo k nam.
Avtista se “da” naučiti (da se tako izrazim), samo drugačno pot je potrebno izbrati kot pri otrocih brez težav. Ti se večino stvari, ki jih omenjate naučijo s posnemanjem, pogovorom, pri avtistu pa je potrebno vsako aktivnost (npr. umiranje rok ali pa odhod na WC) razdeliti na korake in osvajati aktivnost korak za korakom. Ob tem se je potrebno vživeti v otroka (npr. zakaj včasih gre na školjko, drugič pa spet ne, se že napoti do WC-ja, pa s eorbne nazaj, je prostor v sobi vedno isti in podobno). Na začetku učenja avtistu ne pomeni veliko pohvala z besedami (Npr. priden si bil), temveč potrebujejo bolj koknkretno nagrada (igrača, hrana, določena aktivnost).Nagradite vse aktivnosti, ki so spremljive in primerne (sistem je podoben kot ABA).Nekateri otroci tudi bolj upoštevajo naša navodila, če se jim jih napiše ali slikovno predstavi (npr. z uporabo Pecs simbolov).
Avtista zmedejo nove in nepričakovene situacije (hrup, gneča na prireditvi), vse kar se ob tem dogaja je le pokazaltelj, da je zanj situacija stresna, neprijetna, … Kaj bi ga v tem trenutku umirilo? njegova najljubša igrača?Sedenje pod mizo? Obiski prireditev, restavracij, trgovin (kjer se zbira velieko ljudi) zna biti za avtista zelo stresno. Lahko pa mu “stres” povroča že drug prostor, ki ga ni navajen. Prav zato je “neuboljiv”, nemiren in glasen.
Če ga risanje, pisanje in svinčnik ne zanimata, ga boste do teg atežko direktno pripravili. Lahko pa poslušate preko”ovinka” oziroma njegovih interesov.
Toliko na kratko. Ali je vaš sin vključen v kakšno terapijo?
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (08-08-06 22:44)
Poiščite logopedinjo ali specialno pedagoginjo, ki obvlada metodo Funkcionalno učenje ali z drugimi besedami Učenje za življenje.
Uporaba pisal je rezultat “udarjanja”, kot se imenuje eno od orodij (postopek) te metode, ki pa vsebuje več orodij za dosego različnih ciljev.
O korekciji vedenja ali tako imenovani modifikaciji vedenja pa je pisala dr. Branka Jurišič.
O Funkcionalnem učenju in pisanju Jurišičeve so objavljeni članki tudi v publikaciji Naš zbornik, ki ga izdaja Sožitje.
p.s. nisem strokovnjak foruma, niti mama. Sem učiteljica, ki je pred petimi leti dobila v oddelek otroka s podobnimi težavami, kot jih opisujete vi in nisem vedela, kako delati z njim. Zato vem, kako boli, ko veš, kam bi rad prišel, ne vidiš pa poti.
lp