Najdi forum

Pozdravljen!
Vsak dan prebiram tale forum pa tega vprašanja še nisem zasledila. Sem 39 letna mamica s 23 in 8 letno hčerkama – ločena(2,5 leti) živim v hiši za katero se borim in plačujem kredite. Sedaj pa k vprašanju starejša hči ni od bivšega moža od vsega začetka mi je delala probleme očitala marsikaj ( priznam delala sem napake, saj sem jo rodila pri 16, ko sem bila še sama otrok), sedaj po dveh letih in pol sem spoznala moškega in se pojavlja stara pesem zopet očitki nič ne naredim prav, se ne obnašam pravilno, zakaj ostaja pri nas, sem najslabša mati (mogoče v njenih očeh celo cipa) itd… Ne vem kaj naj naredim sem v razcepu, da pustim moškega in ostanem sama kot nuna ali preprosto napodim hči?!
Napisala sem malo zmedeno, ker se tudi sama tako počutim.

Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni

Jaz ti očitala ali kaj grde govorila nebom…
Pač vsi delamo napake – rodila si zelo mlada – še sama otrok, kot si napisala.
Mormalno je, da je hči zmedena, te zmerja in se ne obnaša do tebe spoštljivo – saj na nek način se ne more…, ker pač pogreša odnos tisti ta pravi mama-hči…

Tako je žal…

Amapk oprosti najbolj se čudim in ne razumem takšnih ljudi (malo jih celo preziram), ki se odlčijo za ljubimca namesto za otroka.

Po domače povedano raje se seksaš okoli pa te bolj skrbi, da ne boš brez tega ostala kot pa si vzela čas ta hčerko in z njo preživljala kvaliteten čas in ji skušala razložit zakaj gre kaj ti to pomeni, zakaj je nasploh situacija takšna kot je….
Naj ti ne bo en jebač več kot hčerka….

********************************************* We all know that cats rule the world!

pa tu ne gre za to, da bi bil “en jebač več vreden kot hčerka”.
dejstvo je, da si tudi ti zaslužiš živeti svoje življenje naprej tako, da boš srečna. tu ne gre za izbiranje. tu gre za izpopolnjevanje samega sebe in nadgrajevanje svojega življenja.
verjamem, da obnašanje hčerke močno boli in otežuje odločitve. toda hčerka je že dovolj stara, da bo prej sli slej šla od doma. tudi ona si bo poiskala nekoga, s katerim si bo poskušala ustvariti srečo. zakaj bi ona imela pravico do tega, ti pa ne, mi pa ni jasno.

poskušaj hčerki na miren način dopovedati, da je to kljub vsemu tvoje življenje, da si z njim srečna in da želiš, da te ona v tvoji sreči podpira. če se s tem ne strinja je to povsem njena odločitev. ti se ji s tem ne odrekaš in je ne podiš od doma.

Bom kar napisala, ne potrebujem “jebača” ampak človeka, ki mi bo stal ob strani. Glede hčerke pa, nudila sem ji vse vse je moralo biti bo njeno drugače pa me je izslijevala, pa tudi za tega “jebača ” je sama rekla naj poskusim, ker sem že predolgo sama – ona ima tudi jebača, ki ga je pripeljala v hišo, in celo spalnico sem ji odstopila, ker še ni bila njena soba do konca na novo urejena. Kaj res nimam

Miki,

prednost moraš dati sebi in svojemu osebnemu življenju.

Če bi te ona res imela rada, bi ti privoščila srečo.

Jaz se na tvojem mestu ne bi ozirala na njene besede – kako ona jemlje to tvojo zvezo z novim moškim, je popolnoma NJEN problem in ne tvoj.

NIKOLI ne boš mogla izpolniti vseh pričakovanj – sicer pa: zakaj bi jih?..

Privošči si malo veselja in ljubezni v življenju – vso pravico imaš do tega, veš?..

Lp,

Mojca

Miki, saj ločiš med odgovorom ki ga napiše otrok(maja_) in odgovorom ki ga napiše ženska!? (Mojca)

Mogoče res še nimam pojma o vsem…ampak jaz zaradi moškega ne bi podila iz stanovanja lastnega otroka… In nobenega moškega ne bi postavljala pred otroka…
Vsak si zasluži svojo srečo to je res…. ampak sploh pomislit na to, da jo vrže iz hiše pa se mi zdi kruto… Samo moje mnenje….

********************************************* We all know that cats rule the world!

Mikica se popolnoma strinjam. Miki ti pa le upoštevaj nasvete Mojce.
Zelo lepo je napisala.

Draga Miki!

Sem tudi ločena mama in sem prepričana, da imamo ločene ženske pravico do svojega življenja. Poskrbeti moramo za nedorasle otroke, poskrbeti moramo tudi zase.

Tvoje hči je že odrasla. Pri 23 letih je čas, da si začne načrtovati, kako se bo od tebe odselila in samostojno zaživela (če ne študira, je že verjetno v službi).

Ne pa da trati čas in energijo s tvojim življenjem. Tvoje življenje je tvoje in velika sreča je, da si našla moškega, s katerim bi lahko zgradila trajen odnos. Ne pusti se hčeri. Vendar ji vse to mirno povej, velikokrat, vsakič, ko bo ona kaj začela o tvojem obnašanju. Ti si starš in ona je hčerka in kmalu bo odnos med vama odnos med dvema odraslima osebama. Delaj na tem!

Lp

Eh, hči je odrasla in naj gre na svoje.
Ona te nima pravice učit, kako naj živiš.
Mislim pa, da tudi ti njej soliš pamet za vsako stvar. Takega ravnanja se je namreč nekje naučila.
In očitno tudi glede moških nimaš najbolj zdrave presoje.
In sploh ni logično, da se sprašuješ, če ga naj pustiš zaradi tega, ker tvoji odrasli hčeri ni všeč! Haloooo! Ga sploh ljubiš ali ga imaš pač zato, da ti ni dolgčas?

hm, ne vem, jaz gledam na to malo drugače….
Edino otroci so povsem “naši”, moški pridejo in gredo….
Mogoče si bila ( za hčerkine pojme) res mičkeno preveč živahna?
Mogoče si si zaradi želje “najti pravega” dekletu premalo posvečala kot mama?
Če bi bila jaz na tvojem mestu , mi ne bi bilo vseeno, kaj si hči misli o meni….
S.

MALI OGLAS: šenkam škaf zelja, kilo jabolk in gajbo dobre volje:-)

Draga Miki, to je težko – najti človeka, ki ti bo stal ob strani. Ne delaj si utvar. Kakor hitro si v vezi z nekim moškim, mu moraš tudi ti stati ob strani – ne pričakuj, da ti bo samo on kot dobra vila pomagal iz vseh težav. Postaviti se moraš na lastne noge.

Tvoja starejša se je najbrž počutila odrinjena ob tem, ko si ti iskala ramo, na kateri se boš “šlepala” skozi življenje. Ne gre tako. Če se boš odločila za novega partnerja, bodo tvoji otroci z njim delili tvojo ljubezen in čas. Ni nujno, da jim bo to všeč in ni nujno, da bo všeč tvojemu partnerju. Ne gre za to, da bi morala izgorevati za svoje bližnje, če to ne želiš. A iz tvojega pisma je razbrati, da ti hčeri veliko pomenita, torej se boš morala odločiti – brez trnja pa itak ni nobeno življenje!

Enako razmišljam tudi jaz, Stephanie. Čeprav otroci enkrat odrastejo in odidejo, to je naravno. A vezi ostanejo.

Iskati srečo v novih zvezah spet in spet – se mi zdi precej nezrelo. Sploh pa verjeti, da bo kar trajala. Življenje je vedno daj – dam igra. Torej se je treba najprej vprašati, kaj novi partner od mene pričakuje in če mu to lahko nudim. Njemu in svojim otrokom, ki tudi pričakujejo svoje.

Aja, še to: v podobni situaciji sem se odločila za otroka in doslej mi ni bilo še nikoli žal.

Meni se pa zdi čudno,da jo skoraj “obsojate”.Piše,da je ločena 2,5 let,nikjer niso navedeni vzroki in kako lahko tako mirno zapišete da je živahna,pa da zanemarja otroka zaradi “jebača”?Meni se zdi obnašanje in izsiljevanje starejše hčere popolnoma neodgovorno in žal je tudi mamica tista,ki je v njeni mladosti naredila to napako, da je ni ob prvih poskusih izsiljevanja postavila na realna tla.Kje pa piše, da jo mora še kar naprej poslušati in plesati tako kot ji ona gode?Kako si boš organizirala življenje in s kom , je tvoja odločitev in ti želim veliko sreče,pomisli tudi na mlajšo hčer.Kar se pa tiče starejše,ji lepo razloži, da jo imaš sicer zelo rada,ker če je ne bi imela, bi pri tvojih rosnih 15,če si jo pri 16.že rodila na našo žalost lahko splavila in ti si se odločila za njeno življenje.Če pa ji sedaj kaj ni všeč,ji predlagaj,da ostaneta mati in hči,ona pa si naj najde domovanje tam,kjer jo ti,druga hči in morebitni novi partner ne boste motili.Saj ima punca ja že 23 let in mora pa že biti sposobna poskrbeti zase.Ti si njo imela že v 1.r.OŠ in verjetno ti ni bilo vedno lahko.

23-letnica nima kaj govorit.

Tako kot starši nimajo pravice svoji otrokom izbirat partnerjev, tudi otroci nimajo pravice izbirat partnerjev svojim staršem.

Če bi bila prizadeta 8-letnica, bi bilo drugače, ker gre za otroka, tvoja starejša hči je pa odrasla ženska.

Če si ga res biskala pri vzgoji, je to eno in to morata s hčerjo razčistiti kot dve odrasli osebi, ampak ne tako, da bo ona diktirala, koga smeš imeti za partnerja in kdaj ga smeš imeti, ti boš pa zaradi slabe vesti popuščala.

POnavljam, punca ima 23 let in to je nekaj čisto drugega kot 8.

Se popolnoma strinjam z Janis.
A ti za hišo tudi plačuje kredit,pa položnice.
Ko bo pa ona šla na svoje,je pa ne bo zanimalo,ali si osamljena in nesrečna,ker bo videla samo svojo srečo.
Povej ji,da imaš vso pravico do svojega življenja in da ona je še vedno tvoja hči,ki lahko poišče pomoč takrat,ko jo bo rabila.
Ker pač ne vem kakšnega posebnega ozadja in tega,ali to počne iz prizadetosti,ljubosumja…….probaj stvari sukati tako,da bo koza cela in volk sit.

meni pa ne, sploh, če je hči stara več kot 20 let in je pripeljala tipa v bajto in zdej še mamo izsiljuje. zdi se mi, da je preprosto preveč razvajena – tako kot ti.

Lepo te prosim! Saj je hči že odrasla. Pri teh letih bi se morala že postavljati na svoje noge in počasi leteti iz gnezda, ne pa da materi kroji usodo.

Absolutno bi se strinjala, če bi bila hči še otrok, da mora mati vedno otroka postaviti v prvi plan, pa ne samo pred ljubimcem, pač pa tudi pred lastnim možem oz. otrokovim očetom, v tem primeru pa je drugače.

Mamka Miša, jaz nisem o nobenem “jebaču” govorila in tudi ne obsojam je ne.
Bila je v dilemi in povedala sem nekaj iz svojih izkušenj in iz izkušenj ljudi, ki jih dobro poznam. Čeprav se otrok (tudi če ima 23 let) vede neprimerno, je vendar tvoj otrok in ne moreš ga kar tako postaviti iz hiše. A je morebiti katera od vas, ki jo k temu nagovarjate, že to storila? Jaz sem v nekem obdobju svojega življenja dala prednost otroku pred novim partnerjem in po dobrem desetletju vidim, da je bilo tako prav. Poznam pa ženske, ki so ravnale drugače, in moram reči, da so danes na slabšem kot jaz.

Nenavadno je, da se 23-letnica tako obnaša. Po mojem mnenju se počuti zapostavljeno in nezaželeno. Namesto “postaviti pred vrata” bi jaz svetovala ljubezniv in zaupen pogovor, pri katerem naj bi se tudi novi partner predstavil kot zaupanja vreden očim, navsezadnje prihaja v vašo družino.

Ženske, ne gre z glavo skozi zid – probleme je treba reševati z občutkom, sicer se pogosto zgodi, da se ti tvoja “odločnost” (lahko rečemo tudi egoizem) vrne nazaj kakor bumerang. Ne pišem tega zato, da bi vas prepričevala v svoj prav, ampak zato, ker imam precej izkušenj. Odločiti pa se bo morala sama, nobena od nas ne bo namesto nje nosila posledic njene odločitve.

New Report

Close