Zadnja dva meseca oče težko spi, ima napade tesnobe, ne more biti na mestu, ne spi, ne more dihati, včasih niti jesti. V večji družbi težko zdrži dlje časa, pravi, da mu šumi v glavi ipd. Sam se težav zaveda, pred dvema tednoma je s pomočjo mame celo obiskal psihiatra, vendar se težave nadaljujejo v milejši obliki kljub zdravilom. Njegov najpogostejši napad je namreč v obliki nerazumne ljubosumnosti – mami očita, da ga vara, svoje trditve podkrepljuje z bizarnimi, že prav smešnimi “dokazi”, mislim, da v obliki paranoje (že nasmeh človeka narobe tolmači). Zadnjič je šlo tako daleč, da je zagrozil, da bo ubil sebe in namišljenega “ljubimca” (sedaj že nevemkaterega po vrsti). Tudi mamo preverja, ne upa si sama niti v trgovino, da ne bo sprožila ponovnega napada.
Pred pol leta je šel v pokoj, vendar je še vedno aktiven.
Odrasli otroci smo poskušali pomagati s pogovorom. Dali smo mu vedeti, da ga razumemo, mu stojimo ob strani, hkrati pa da tako ne more početi z mamo, ki je podobno kot on na robu živčnega zloma. Z njim smo se pogovarjali indidividualno, saj se skupini izogiba oz. temi. Ne verjame, da si izmišljuje o varanju, trdi svoje. Sedaj pa meni, da nas je mama obrnila proti njemu. Včasih celo mami (nam nikoli) trdi, da nismo njegovi.
Kako naj se mu približamo, kako pomagamo? Moram povedati, da smo povezana družina in nas je tole spravilo ob sapo. Ati ni imel nikoli do sedaj podobnih težav, čeprav je bil nagnjen k ljubosumnosti in samopomilovanju.
Hvaležna bom za vsak nasvet.

Draga Nataša,

težave s katerimi se sooča vaš oče in seveda z njim tudi vaša družina niso redkost. Včasih se takšne težave pojavijo v milejši obliki, ki je še nekako znosna, lahko pa preidejo v pravo obsesijo in zagrenijo življenje vsem družinskim članom, lahko pride celo do razdora družine.
Pomembno je, da otroci in mama vztrajate, da se skupaj pogovorite o tem, tudi če oče sprva take pogovore zavrača, mu je potrebno jasno dati vedeti, da to njegovo obnašanje nima podlage, da vas s takimi idejami prizadane. Predvsem se svojci pogovorite s psihiatrom, poizvedite za kakšno motnjo gre, kakšna zdravila oče prejema in kaj storiti v primeru, da se stanje ne izboljša. Ne pustite se odpraviti z parimi skopimi stavki. Pozanimajte se kam se je možno vključiti,bodisi vi kot svojci, bodisi oče kot uporabnik, v kakšne samopomočne skupine ipd. Ne tolažite se s tem, da bodo težave kar same minile. Vzemite stvar resno v svoje roke, saj oče očitno potrebuje vso vašo pomoč, da se reši tega stanja.

Pogumno in srečno naprej.

Maja