Zdaj bi pa prosila,če mi lahko kdo odgovori na vprašanje
Kako pomagati,zaupati,človeku,če ga lahko tako imenujem,saj to zame ni več človek,ampak pošast,stara 35 let za sabo 10 let aktivnega drogiranja,4 leta v komuni,4 leta o.k. pa spet nazaj v drogo,zdaj ne koncu,ko je spoznal,da da ne zmore več službe,odplačevanja stroškov,seje pobral v komuno in pustil nama z možem neplačane položnice,limit na banki,urejanje papirjev na zavodu,socialni,pošti,banki.Kaj naj storiva,saj nisva več mlada,sem dotalno na podnu,mož isto,počutim se oguljufano,izigrano,v sebi nosim toliko gneva,da mislim,da bom umrla,mož je dotalno depresiven,prej aktiven.Ga naj pustiva? Ne občutim več,da je to moj otrok,od srca mi je tako daleč stran,da me je sram tega priznat,pa je res,smili se mi v smislu,ker je neodgovorna oseba,tako malo mu manjka pa je v drogi,se ne zna spopasti z realnim življenjem in to je zame velik slabič,vreden kritike.Pomagajte mi z nasveti,meni se je sesul svet,ne najdem več izhoda,kam,kako do kdaj!

Pozdravljeni!

Oseba, ki vam je blizu (predvidevam, da vaš sin), vas je ponovno razočarala. Star je 35, torej polnoleten in dovolj star, da odgovarja za svoja dejanja. Z svojim vedenjem vas in vaš partnerski odnos izčrpava ter še vas vleče v svoj začaran krog uničenja. V štirih letih, ko je bil v komuni očitno ni na svoji osebnosti naredil ničesar. Marsikdo se v komuno umakne, ko mu problemi zrastejo do neobvladljivih razsežnosti, potem pa tam ne dela, ampak je samo “parkiran” torej čaka, da mine določen čas in se bo situacija umirila. Tam običajno ne dela težav, napredkov pa prav tako ni vidnih. Po izstopu je pri takih osebah pogosto samo vprašanje časa, kdaj ponovno zapadejo v prejšnji način življenja, saj niso osvojili potrebnih spretnosti za drugačen začetek. Očitno je po podobni poti šel tudi vaš sin. Nekateri ljudje sprejmejo dano priložnost, ki jim jo nudi komuna, drugi ne. Vsak pa se odloči sam in sam nosi posledice svojih odločitev. Ni pošteno, da ste v to vpleteni tudi vi. Sin je dovolj star, da sam skrbi zase. Niti slučajno niste dolžni plačevati njegovih stroškov in ni ne pravne ne moralne dolžnosti, ki bi vas zavezala k temu. Če imate kljub temu občutek, da morate nekaj storiti zanj, lahko kontaktirate odgovorno osebo v komuni, da mu sporoči, da dolžnik lahko v primeru zdravljenja zaprosi podjetje, ki jim dolguje, da mu dolg zamrzne, torej da mu obresti ne tečejo. Vendar vam priporočam, da sam obvešča podjetja. Lahko mu vse položnice preprosto pošiljate na novi naslov. Glede teh stvari bi se lahko že pred vstopomo tudi sam pozanimal in tako pokazal zrelost ter odgovornost. Kakorkoli že, predlagam da njegove probleme vračate njemu in jih ne prevzemate.
Sprašujete, če ga naj pustita. Ne vem kaj točno mislite s tem, vsekakor pa imejte v mislih, da je dovolj star, da sam sprejme odgovornost za svoja dejanja. Vi namesto njega ne morete narediti ničesar, vse je odvisno samo od njega. Storili ste že vse, kar je v vaši moči, menim da je sedaj čas, da se postavite zase in si priborite mir in spokojnost, ki vam pripadata, drugače bo poleg svojega uničil tudi vaše življenje. Nihče vas nima pravice soditi zaradi tega. Sin pa potrebuje jasno sporočilo, da ga imate radi kot osebo, vendar pa droga v vaše življenje nima (več) vstopa. Ko se boste prepričali, da mu lahko spet zaupate, lahko ponovno računa na vas vendar si imate pravico vzeti toliko časa, kot ga potrebujete.

Če imate željo, vas povabimo na skupino za svojce, ki poteka vsak tretji četrtek v mesecu na Litijski c. 24 v Ljubljani, od 18.00 do 18.30. Potekajo sicer tudi še na nekaterih drugih lokacijah, če vam je Ljubljana predaleč. Več informacij dobite na telefonski števili 051-339-725.

Veliko poguma,

Tadeja Janežič
univ. dipl. soc. del.

Najlepša hvala za odgovor!

Ga naj pustiva? To vprašanje sem zastavila v smislu,da ga enostavno ignorirava,da nočeva več slišat zanj,naj se sam znajde kakor ve in zna,saj sva mu že prvič stala ob strani,mogoče več kot je bilo potrebno.Kako zdaj,ko je v komuni? Klicali so nas,da lahko zdaj ko je mesec v komuni pokličemo,pa nismo hoteli,ker mislimo,da nas je preveč razočaral,da si ne zasluži,ko nas pokliče,da spet,kot prvič takoj na telefon,da komaj čakamo,da ga slišimo,kaj nam bo zopet povedal,kako mu je žal.Česa???? Da se ne more drogirat,ker nima financ,službe,stanovanja,svojih bližnjih,ki so mu stali ob strani vedno in povsod,da smo bili njemu nujno zlo,samoumevno,da mu pomagamo,ko je vse svoje prijatelje zavrgel in se podal na pot,ki ga je pripeljala do dna,v brezno.Prosim svetujte mi kako postopati,oz.ali postopamo pravilno

Hvala za nasvet in vse lepo Vam želim!

Žalostna mama

V odnosih z ljudmi je težko reči, katera dejanja so pravilna in katera napačna. Nikjer nimamo navodil in tudi tisto, kar se je pri nekom lahko izkazalo za uspešno, lahko pri nekom drugem izpade kot velika napaka. Svojega sina najbolje poznate vi sami, veste kaj ste že poizkusili ter kaj se je izkazalo kot učinkovito in kaj ne. Če imate občutek, da bo vaše klice in skrb ponovno zlorabil in se še ne čutite dovolj močne, da bi se mu postavili po robu, potem je vaša pravica da si vzamete čas in ga pokličete, ko boste pripravljeni. Kot sem že omenjala, ne vem v kateri komuni je vaš sin, vendar če je vključen v Skupnost Srečanje v Sloveniji, potem lahko pokličete tudi koordinatorja ali prvega odgovornega ali pa celo pridete na obisk, ki jih imajo ob nedeljah in se tam prepričate o napredku vašega sina in njegovi resnosti, ter tako lažje ovrednotite vašo odločitev. Tudi skupina za svojce in pogledi drugih staršev vam lahko pomagajo in vas razbremenijo morebitnih občutkov krivde ter strahu pred ponovno zlorabo.

Vse dobro vam želim,

Tadeja Janežič.