Pozdravljeni!

Sem učiteljica 1. razreda. V razredu imam dečka, pri katerem ne uspem odkriti izvora njegovih težav in zato se obračam na vas.
Deček ima velike težave pri razumevanju navodil oz. pri pogovoru. Deček me gleda in posluša oz. se na očesnem kontaktu vidi, da se trudi s poslušanjem, vendar ne ve nič. Ne zna ponoviti navodil, niti zadnjega stavka. Ravno tako s poslušanjem ne sledi svojim sošolcem, ne ve kdaj je na vrsti in kaj je njegovo vprašanje. Vse stvari dela z zamikom – glede na ostale sošolce oz. po dodatnih navodilih. Pri delu v skupini je neuspešen, ker ne more slediti ostalim in si ne upa sodelovati, ker ne ve kako. Težave ima tudi pri samem izražanju, odgovori so enobesedni.
Sicer pa je pri samostojnem delu (grafomotorične vaje, ilustracije) natančen in vztrajen – ko ve, kaj mora delati. Tudi z motoriko nima težav.
Deček ima sicer trenutne “prebliske”, ko vse ve in zna, vendar jih je čedalje manj.
Najprej smo posumili, da mogoče slabše sliši, vendar je v mirnem okolju razumel tudi tišje povedano vprašanje. Kljub temu pa ga bodo starši odpeljali na pregled sluha.
Ravno tako so težave pri pomnjenju domačih nalog.

Samo kot primer: dala sem mu robček, ga postavila zraven koša za smeti in mu dala navodila – obriši si nos in robček odvrzi v koš za smeti. Ker je obstal ob košu za smeti, sem ga čez nekaj časa vprašala, kaj je bilo navodilo. Odgovoril mi je, da ne sme plezati po mizah. Poleg tega pa je umazan robček še vedno držal v rokah.

Na prvi pogled deluje, kakor da ima tako kratkotrajen spomin. V času med danim navodilom in opravljenim dejanjem pozabi kaj mora storiti.

Prosila bi vas, za mnenje o težavah in kam naj se obrnem, da bi težave čimprej poskusili vsaj omiliti če ne že odpraviti.
Oziroma katero literaturo mi priporočate.

Najlepša hvala za odgovor.

Irena

Iren@,

deček v vašem razredu bi potreboval bolj natačno diagnostiko in seveda pomoč.
Ali obiskuje logopeda? Očitno so prisotne težave na jezikovnem področju kot tudi v pozornosti. Ima deček slušne težave oz. imate tudi občutek, da slabše sliši. ?Imate na šoli defektologa?
Pomaga, če mu navodila razstavite na manjše dele? je tako bolj uspešen? Tatera taktika mu pomaga, da lažje prikliče pojem – npr. slika, gib, napis ali nič od tega? Imate občutek, da je učenec glede na sovrstnike drugačen? Se vam zdi, da nima izdelnaih “tehnik”, kako z nekom vzpostaviti stik ali odnos?

Hvala za odgovor oz. pomožna vprašanja.

Deček sicer izhaja iz dvojezične družine, vendar mati tekoče govori in razume slovensko, ima primeren besedni zaklad, težava je edinole v naglasu. Po njenih besedah z dečkom veliko bereta in se pogovarjata.
Deček ima težave s poimenovanjem ponavadi tudi zelo preprostih pojmov, predmetov..
Glede sluha nisem čisto prepričana – enkrat sliši dobro (tih govor), drugič sploh ne dojame, da se nekdo pogovarja z njim (ne glede na glasnost govora). On mirno sedi in “posluša”, a ne sliši.
Na videz deček deluje zelo izgubljeno – s polnasmeškom na obrazu tava po razredu, dokler ne ugotovi, kaj delajo drugi in se jim potem priključi.
Tudi ob preprostem navodilu – daj v svoj predalček, da stvari v kar en predalček nekje v bližini njegovega (kjub temu, da so tam pospravljene igrače).
Ob takoimenovanih slabih dneh ni taktike, ki bi ga spodbudila k spremljanju in odgovarjanju.
V skupini deluje, kot da vse odklopi, pri samostojnem delu pa se skoncentrira le na svoje delo, ki ga ustrezno opravi. Ob individualnem delu nima težav z motoriko ali orientacijo.
Pri delu v skupini/paru se popolnoma podredi ostalim. Ravno tako ne želi na otroška igrišča, če so na njem že drugi otroci.
Ima ozek krog prijateljev s katerimi pa nekoliko počasneje, vendar normalno komunicira.
Na šoli sicer nimamo defektologa, vendar sem že zaprosila za pomoč pri opazovanju in spremljanju dečka, saj bi rada čimprej odkrila izvor njegovih težav.

Lep pozdrav, Iren@

Spoštovani,
nisem strokovnjak, sem pa mamica triletnega otročka. Kot mama vam predlagam, da se pogovorite najprej s starši otroka, preden sami iščete pomoč drugje in otroka dajete na opazovanja. Saj so vendarle starši tisti, ki otroka najbolje poznajo in morda starši vedo, kaj je z otrokom. Osebno bi bila zelo jezna, da učitelji v šoli kakorkoli ukrepajo, preden se ne pogovorijo s starši. Če ste se že, se opravičujem in jemljite moj post kot brezpredmeten,
LPL

Iren@,

poleg defektologa, dečku pomagajte pri vključevanju v skupino (mogoče pri skupinskem delu).

Linax,

mislim, da se Irena najprej pogovorila s starši, ker je to tudi del pomoči.

LinaX,

seveda sem se najprej pogovorila s starši oz. z mamico, kajti živita sama. Tudi njej je situacija zelo poznana in si želi, da bi otroku lahko čim prej pomagali oz. odkrili izvor njegovih težav.
Se pa popolnoma strinjam, da se brez vednosti staršev ne sme testirati oz. vključevati otrok v kakršnakoli opazovanja.

Lep pozdrav, Iren@