Z bivšim sem bila 5 let v zvezi, ki sicer ni bila lepa in močno obžalujem zapravljena leta. Koncala sva dober mesec nazaj, ter od prej poznam osebo ki me zadnji mesec mocno privlaci, pogovori z njim so odprti in iskreni, vceraj sem imela rojstni dan kjer me je k sebi povabil na vecerjo celo noc sva se pogovarjala, sedela sem zraven njega in ko je bila ura tocno 0.00 me je poljubil in mi voscil za rojstni dan, v tistem trenutku so se mi zasolzile oci in v meni se je iskrilo od srece,nevem zakaj ampak nekaj tako lepega nisem se dozivela, pomenilo mi je vec kot miljon daril, ugl. zaljubljena sem do neba in nazaj, vem malo smesno ampak tudi jaz se ne razumem. Problem je tu da on se navzven dela trdozivega ter hrabrega ima svoja prepricanja in ne vrjame v ljubezen saj se boji da bo prizadet, tudi te pogovore sva dala skozi. Moje vprasanje za nasvete je ta da kako mu lahko s tem pomagam da bo vedel da je to nekaj najlepsega kar se ti lahko zgodi v zivljejnu in zelim da se odpre da se ne zapira vase.

najprej si pojdi sposodit v knjižnico knjigo Sanje Rozman – Zaljubljeni v sanje, lahko pa tudi Peklensko gugalnico ali kaj drugega od nje, ker kažeš tipične znake odvisnosti od odnosov.
Ko boš začela brati, boš videla pri čem si in potem lahko začneš delati naprej.

Ne verjame v ljubezen, ker se boji da bo prizadet? S tem neposredno priznava, da verjame. Bolj bi rekel, da si ne dovoli globjih custev ali pa ne zeli o njih govoriti, ker ne zeli biti ponovno prizadet.

Ne samo, da priznava… to, da se boji, da bo prizadet je samo izgovor. Ki ga cel kup folka uporablja, takrat ko čuti da ni to to in si s to osebo ne želi zveze. Verjemi, ko poleg nekoga začutiš, da je resnično prava oseba zate, mu ne moriš s takimi. Pa si lahko zatravmiran od prejšnjih zvez, ampak ko resnično začutiš da imaš pred sabo nekoga s katerim si predstavljaš skupno življenje, si pripravljen na vse in optimistično zreš naprej. Sicer pa taki, ki jokajo nad lastno smolo in nosijo s sabo cel kup prtljage, enostavno niso pripravljeni na neke zrele partnerske odnose. Si res želiš bit s takim?

Ah bejž.. samo izgovori, da se ne bi predal in vstopil v partnersko vezo, se pa verjetno ne bi branil seksa brez odgovornosti.. tako da moj nasvet je, da se odmakneš, ga pustiš pri miru. Le sebe ponižuješ, ko ga prepričuješ, da naj te ljubi. Če bo res hotel biti s tabo, te bo sprejel v svoje življenje tako kot se šika- kot tvoj partner ki te ljubi, se ti preda, ti je zvest, se ti popolnoma v dušo odpre..
Sicer si pa ti komaj en mesec od konca 5letne veze. V kakršnem koli smislu se sedaj zapletat z drugim moškim, ko še nisi razčistila s preteklostjo prejšnje veze, ti ne bo koristilo ampak se ti bo samo še več sranja nalagalo v ozadje.

Meni se to zdi pozersko.

Tebi bi pa rada položila na srce, ker se mi zdi, da imaš sindrom reševalke: ne rešuj drugih. Zveza, v kateri mora eden nenehno nekaj pomagati drugemu, ga reševati, tolažiti, vleči iz težav, mu igrati psihoterapevta, mu dokazovati, kazati … ni zveza, ampak v najboljšem primeru terapevtski odnos, v najslabšem pa suženjski, no, izkoriščevalski.
Noče ljubezni? Prav. Naslednji, prosim. Ni vredno, verjemi. Kot je nekdo že napisal, ti se boš metala na trepalnice, da bi mu “pomagala”, čez dva meseca pa bo mimo prišla druga, ta prava, in bo čez noč verjel v ljubezen.