Pozdravljene!
Potrebovala sem kar nekaj časa, preden sem se zopet oglasila. 12 let živim s fantom za katerega sem mislila, da bo moj mož, katerega sem noro ljubila z vsem svojim bitom. Že na začetku veze je pokazal svojo posesivnost in ljubosumnost. Takrat še nisem vedela, da to ni ljubezen. Nekako sem se prilagodila njemu. Potem sem šla študirat, dobila službo. Vse bolje kot on. Ni končal študija…. bil je ljubosumen celo nato, da sem jaz končala. Nekajkrat sva šla narazen, a me je vedno znova prepričal, da sem se vrnila, tudi takrat, ko si je našel drugo. Lansko leto je odšel neznano kam. Ko sem prejela njegovo sporočilo, je bila ignoranca, poniževanje. Takrat sem sklenila in odšla. Našla stanovanje…. Čez mesece se je spet oglasil. Dala sem si duška in izlila nanj vse svoje sovraštvo, vsa svoja čustva. Ampak on me ni pustil pri miru. Vztrajal klical, zvonil, delal scene…. da ne govorim. Pred mojimi sodelavci me je ponižal. Nisem videla izhoda, prosil je za pomoč. Ponudila sem mu jo. Ampak on jo je izkoristil zato, da me je dobil nazaj. Kupoval mi je draga darila. Meni pa le-ta ne pomenijo nič. In to ga žre. Vsakokrat mi je rekel, kaj bi druge ženske naredile, če bi dobile to ali ono. Vsakokrat ko moram biti dlje v službi trmari, ne govori… ko grem na službeno pot sem vse samo človek ne. Tako daleč je šel, da bi me on vozil okrog. Da bi šla sama kam na kavo, to pa ne, to delajo k…. Postaja tudi vedno bolj nasilen. Nekajkrat me je začel davit. Kadar delam tako kot želi on, je o.k. in kadar ima svoje dneve. Ko pa želim narediti nekaj po svoje znori. Zdaj želi otroka. Jaz pa ne prenesem niti njegovega dotika. Ne ljubim ga več. Dolgo sem rabila, da sem prišla do tega spoznanja. Preveč dolgo. Želim oditi. Želim se vrniti v svoje stanovanje. Ja, saj sem že odšla. Ampak tu nastane težava. On pride za mano, kriči, zmerja… zvoni, tako da zbudi cel blok. Tega ne prenesem, tega sramu. Kaj naj storim, kako preprosto naj odidem. Morda ne boste razumeli, a je presneto težko. Ko še nisem imela iti kam in sem šla domov k mami, je prišel za mano in ji govoril kakšna sem, da me mora ven vreči, da bi me potem on sprejel nazaj… Moram vstran, samo kako. Naj mu povem, naj ga pokličem ali preprosto odidem? Vem da bo prišel za mano, da ne bo miroval ampak povejte kaj naj naredim v takem primeru, ko zvoni ko norec, ko poskuša ali imam ključ v ključavnici ali ne? Kaj naj naredim, ko pokliče v službo in govori šefu, da naj me odpusti?
Povejte kaj, kam se naj v tistem trenutku obrnem?

Obrnite se na Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki so 24 ur dosegljivi na telefon, svoje enote pa imajo po večjih mestih v Sloveniji.

Logično bi bilo, da bi lahko tudi podali prijavo na Policijo. V kolikor bi bili vztrajni in jim predstavili vso kompleksnost težav, ki jih imate, bi morda naleteli na človeka, ki bi vas razumel in tudi ukrepal. Vsekakor lahko tam povprašate za nasvet in predlog, morda kazensko prijavo.

Dobro bi bilo zamenjati številko mobilnega telefona, v kolikor bi se preselili, ne bi smeli povedati novega naslova in s popolno ignoranco do bivšega parnerja, bi si morda čez čas lahko izsilili mir.

Delodajalcu pa lahko mirno razložite situacijo in ga prosite, da se ne zmeni za klici in naj jih po hitrem postopku konča. To je dobro, da narediti čimprej, da si delodajalca pridobite na svojo stran, saj bo čez čas gotovo prišel do vprašanja, kaj mu je potrebno reševati težave zaposlenih.

Edina rešitev je, da prekinete z njim, prekinete vso komunikacijo, kajti glede na to, kar ste opisali ima značilnosti konfliktnega človeka in takega je težko kdajkoli zadovoljiti. Saj veste, vedno nekaj najde in vedno tudi nekoga najde-žrtev, ki jo potem maltretira in psihično zlorablja.

Nujno je, da se odločite, ali boste s tem človekom živeli skupaj ali pa ne boste. Vmesne poti ni.

Cenjena Rozeta,
to je že zelo hud “bolezenski primer”. Če se hočeš rešiti, moraš oditi tako, da te ne bo našel. Naćin si izberi sama. Želim ti srečo. p5r

Mislim enako kot Andreja. Če imate dobro službo (in dobre odnose z nadrejenimi) je to za vas vsekakor bistvenega pomena, zato je na mestu odprt pogovor s šefom. Jaz bi se preselila v drugo mesto, sploh če je to možno v okviru vaše službe (poslovalnice, predstavništva, ipd). Za mamo in to, kar on govori njej o vas, se ne bi sekirala. Starši nas dobro poznajo! Za policijo bi pa rekla tako, da jo kličite samo, če mislite iti do konca. Iz zanesljivega vira vem, da se ženske mnogokrat premislijo.
Težko bi rekla, kaj je vaš partner: verjetno bolnik in totalno nezrela osebnost. Vi ste pomembni! Lep pozdrav iz Maribora