Tole vprašanje sem zastavila na sosednjem forumu, vendar mislim, da nisem izbrala pravega….No, takole je….

Razšla sva se pred enim letom, po dvanajstih letih zveze, en otrok.

Razhod je bil moja želja, zaradi par hladnih let, brez spolnosti, zanimal se je samo za računalniške igrice in dopisovanje z drugimi (virtualni seks). Na koncu pa je prišlo še do prevare z njegove strani in to je izbilo sodu dno. Imel je točno tri ure, da se izseli.

V teh letih krize sem se trudila na vse možne načine, da bi zbudila njegovo pozornost, pa je ves čas govoril, da nisem bila opazna.

Ves čas je govoril, kako mu je hudo, kako rad ima najino hčerko in da mu bo vse na svetu, čeprav ne bomo več skupaj, zdaj pa si zanjo vzame dve uri na teden, s tem, da ve, da sem brez staršev in nimam nikogar, ki bi mi jo kdaj popazil
Bojim se zboleti, bojim se vsega, čeprav s hčerko dobro shajava.

Zdaj pa si je našel drugo in postal še bolj narcisoiden, kot je bil prej. Reči mu ne smem niti besede, takoj znori in vpije, da sem psihični bolnik. Ker hčera še ni predelala vsega in ker ima očeta rada ter ga pogreša, mu nikoli ne rečem niti ene slabe besede o njemu, samo, da ima veliko dela.
Mene pa boli, da se ne zanima več zanjo.

Kako naj zdržim, da mu ne mečem naprej njegove nove. Grozno mi je, da je sedaj ona prioriteta, hči pa je vredna kakšnega sms-a čez vikend.

Odkar je njegova nova pri njemu, hči tudi ne hodi več k njemu na obisk, ampak jo hodi obiskovat k nama.

Samo to si želim, da bi bila hladna in prijazna, ko pride, ne pa da takoj znorim, zaradi nove.
Nisem ljubosumna, samo rada bi, da bi z hčerko kdaj napisal kakšno nalogo, se pohecal, se kaj pogovoril z njo….
A pričakujem preveč????

Jutro,

torej, se strinjam, hči je pomembna. Oče bo verjetno čez čas prišel do zaključka in pomagal
– kdaj? žal tukaj ne moreš veliko. Verjetno sedaj misli s spodnjo glavo. Vem ni fer.

Drugo – misli nase! Sam sem ostal – “sam” – pa sem ugotovil, da je to prednost zame in otroke! Res je, so morali hitro malo spremeniti odnos drug do drugega, poprijeti za delo, biti tolerantni… ampak, TI SI POMEMBNA – ker če se dobro počutiš, bo tudi otrok videl čar trenutka, dneva, tedna… meni uspeva in uživamo, je tudi mojim fračam lepo in ŽIVIJO dalje!

Očeta hčerke si imela v hiši pa ga nisi mogla/želela/hotela…pripravit do tega, da bi se več posvečal otroku, sedaj pa iščeš način kako ga pripravit do tega, ko se srečuje z drugimi ženskami?
Sploh pa kaj takšen oče (kot si ga opisala) lahko da otroku? Glede na to kako je zanič bi bilo bolje, da se ne druži z otrokom, razen, če v resnici ni tako zanič?….

Pa imata stike sodno določene?
In se jih veliki mačo ne drži?
Blazno težko je gledati bolečino otroka, ki ga oče zanemarja …nekaj najtežjega.
In potem še tepca zagovarjaš pred otrokom….da otroka obvaruješ…
Narobe je to, da so stiki očetova PRAVICA o dolžnosti pa pri nas ni ne duha, ne sluha.
Jaz bi zahtevala od njega stike, kot so sodno določeni, v nasprotnem primeru bi ga
tožila za ZANEMARJANJE OTROKA. Pa še za povzročanje čustvenih bolečin, pa še
za kaj.
Ker to tole je. In naša neverjetna toleranca do kretenov, ki se jim NE LJUBI biti očetje je
počasi nedopustna. Mama si tega pač ne more privoščiti, a ne – ne da bi ji za vrat skočila
CSD in ne vem kaj ….a očetje lahko počnejo kar hočejo.
Dost je tega.

Kako pa takšnega moškega prisiliti, da se ukvarja z otrokom ?

Uvodni post je napisala ženska in seveda vso krivdo za nastale težave pripisala moškemu, čeprav vemo, da oba partnerja, vsak na svoj način, pripomoreta k razvoju okoliščin in preoblemov.

Kako pa takšnega moškega prisiliti, da se ukvarja z otrokom ?

Uvodni post je napisala ženska in seveda vso krivdo za nastale težave pripisala moškemu, čeprav vemo, da oba partnerja, vsak na svoj način, pripomoreta k razvoju okoliščin in preoblemov.[/quote]

A dej no Robi…tlele o krivdi in nekrivdi ni govora….onadva sta šla narazen, konec zgodbe.
Problem je v njegovem odnosu do otroka, a ne?
Si kdaj videl otroka, ki ima očeta rad, ga čaka v upanju, da bo očka prišel, potem pa iz
minute v minuto ugotavlja, da očka (spet) ne bo… to je pač eden najbolj srce trgajočih prizorov
pod soncem. Ker otrok misli, da ni bil priden in ga očka ne mara….ko otrok verjame, da ni
vreden očetove ljubezni…
Otrok ne ve, “kdo je kriv” in kaj sta imela oči in mami….
A kako ga prisiliti? Težko. Ampak še vedno mislim, da bi za zanemarjanje otroka s strani očeta
morale biti sankcije…tako, kot so za mamo. Pa jih nimamo, oče se komot požvižga….brez
posledic…zanj seveda. Posledice za otroka so zelo boleče…

Kako pa takšnega moškega prisiliti, da se ukvarja z otrokom ?

Uvodni post je napisala ženska in seveda vso krivdo za nastale težave pripisala moškemu, čeprav vemo, da oba partnerja, vsak na svoj način, pripomoreta k razvoju okoliščin in preoblemov.[/quote]

A dej no Robi…tlele o krivdi in nekrivdi ni govora….onadva sta šla narazen, konec zgodbe.
Problem je v njegovem odnosu do otroka, a ne?
Si kdaj videl otroka, ki ima očeta rad, ga čaka v upanju, da bo očka prišel, potem pa iz
minute v minuto ugotavlja, da očka (spet) ne bo… to je pač eden najbolj srce trgajočih prizorov
pod soncem. Ker otrok misli, da ni bil priden in ga očka ne mara….ko otrok verjame, da ni
vreden očetove ljubezni…
Otrok ne ve, “kdo je kriv” in kaj sta imela oči in mami….
A kako ga prisiliti? Težko. Ampak še vedno mislim, da bi za zanemarjanje otroka s strani očeta
morale biti sankcije…tako, kot so za mamo. Pa jih nimamo, oče se komot požvižga….brez
posledic…zanj seveda. Posledice za otroka so zelo boleče…[/quote]

Otrok je v takem primeru vedno žrtev. Ni mu lahko zato bi bilo prav, da se mu ne vliva lažnega upanja, da bo oče prišel. Naj mu mama pove, da ga ne bo, bo lažje prenesel kruto resnico kot pa, da ga zavaja z lažmi.
To je njen pljunek v lastno skledo, ker otrok bo slej kot prej spoznal, da mu ni povedala resnice.

A dej no Robi…tlele o krivdi in nekrivdi ni govora….onadva sta šla narazen, konec zgodbe.
Problem je v njegovem odnosu do otroka, a ne?
Si kdaj videl otroka, ki ima očeta rad, ga čaka v upanju, da bo očka prišel, potem pa iz
minute v minuto ugotavlja, da očka (spet) ne bo… to je pač eden najbolj srce trgajočih prizorov
pod soncem. Ker otrok misli, da ni bil priden in ga očka ne mara….ko otrok verjame, da ni
vreden očetove ljubezni…
Otrok ne ve, “kdo je kriv” in kaj sta imela oči in mami….
A kako ga prisiliti? Težko. Ampak še vedno mislim, da bi za zanemarjanje otroka s strani očeta
morale biti sankcije…tako, kot so za mamo. Pa jih nimamo, oče se komot požvižga….brez
posledic…zanj seveda. Posledice za otroka so zelo boleče…[/quote]

Otrok je v takem primeru vedno žrtev. Ni mu lahko zato bi bilo prav, da se mu ne vliva lažnega upanja, da bo oče prišel. Naj mu mama pove, da ga ne bo, bo lažje prenesel kruto resnico kot pa, da ga zavaja z lažmi.
To je njen pljunek v lastno skledo, ker otrok bo slej kot prej spoznal, da mu ni povedala resnice.[/quote]

Aja, spet govorimo o mami? Kakšne laži’ Kakšna skleda? Ne moreš, da ne bi obtožil nje?
Obisk obljubi lahkomiselni oče….ki potem ne pride in se požvižga na otrokovo žalost.
Mami ostane samo tolažiti otroka….

Otrok je v takem primeru vedno žrtev. Ni mu lahko zato bi bilo prav, da se mu ne vliva lažnega upanja, da bo oče prišel. Naj mu mama pove, da ga ne bo, bo lažje prenesel kruto resnico kot pa, da ga zavaja z lažmi.
To je njen pljunek v lastno skledo, ker otrok bo slej kot prej spoznal, da mu ni povedala resnice.[/quote]

Aja, spet govorimo o mami? Kakšne laži’ Kakšna skleda? Ne moreš, da ne bi obtožil nje?
Obisk obljubi lahkomiselni oče….ki potem ne pride in se požvižga na otrokovo žalost.
Mami ostane samo tolažiti otroka….[/quote]
Glej otrok je ostal pri mami čeprav si od vsega na svetu želi, da bi se starša razumela in bi lahko živel z obema, a to očitno ni mogoče.
To mama ve, ve tudi kakšen je oče otroka, kaj vse obljubi pa potem tega ne izpolni, zato bi bilo prav, da otroku ne vliva lažnega upanja kako bo očka prišel in bil z njim….itd.
Kaj je tu ona kriva, ker on ne pride? Kdo je to rekel!? Da nisi spet ti kaj narobe razumela?

“Kriva” (v narekovajih) je lahko samo za to, če je otroku obljubila nekaj česar ve, da ne bo mogla izpolnit, ker ni (več) v njeni moči in mu zaradi lasnega čustvenega ugodja ne želi povedat resnice in mu s tem vzbuja lažno upanje in otrok je potem res še bolj prizadet.

Aja, spet govorimo o mami? Kakšne laži’ Kakšna skleda? Ne moreš, da ne bi obtožil nje?
Obisk obljubi lahkomiselni oče….ki potem ne pride in se požvižga na otrokovo žalost.
Mami ostane samo tolažiti otroka….[/quote]
Glej otrok je ostal pri mami čeprav si od vsega na svetu želi, da bi se starša razumela in bi lahko živel z obema, a to očitno ni mogoče.
To mama ve, ve tudi kakšen je oče otroka, kaj vse obljubi pa potem tega ne izpolni, zato bi bilo prav, da otroku ne vliva lažnega upanja kako bo očka prišel in bil z njim….itd.
Kaj je tu ona kriva, ker on ne pride? Kdo je to rekel!? Da nisi spet ti kaj narobe razumela?

“Kriva” (v narekovajih) je lahko samo za to, če je otroku obljubila nekaj česar ve, da ne bo mogla izpolnit, ker ni (več) v njeni moči in mu zaradi lasnega čustvenega ugodja ne želi povedat resnice in mu s tem vzbuja lažno upanje in otrok je potem res še bolj prizadet.[/quote]

Brez veze, res.

Glej otrok je ostal pri mami čeprav si od vsega na svetu želi, da bi se starša razumela in bi lahko živel z obema, a to očitno ni mogoče.
To mama ve, ve tudi kakšen je oče otroka, kaj vse obljubi pa potem tega ne izpolni, zato bi bilo prav, da otroku ne vliva lažnega upanja kako bo očka prišel in bil z njim….itd.
Kaj je tu ona kriva, ker on ne pride? Kdo je to rekel!? Da nisi spet ti kaj narobe razumela?

“Kriva” (v narekovajih) je lahko samo za to, če je otroku obljubila nekaj česar ve, da ne bo mogla izpolnit, ker ni (več) v njeni moči in mu zaradi lasnega čustvenega ugodja ne želi povedat resnice in mu s tem vzbuja lažno upanje in otrok je potem res še bolj prizadet.[/quote]

Brez veze, res.[/quote]
Jst tut tako mislim.
Če ni boga prej zbudit zanimanja za otroka (in zase) je tut sedaj vse skup brezveze…. :/

[/quote]

Včasih se vprašam, a provociraš na polno, al je res možno, da obstajajo ljudje, ki tako
razmišljajo in kakšno srečo imam, da nobenega ne poznam v reali…
Zdej je pa naloga ženske, da v očetu zbuja zanimanje za otroka?
In iz tega seveda sledi, da je mama kriva, če se oče ne briga za otroka, kaj mu pa ni znala/hotela
zbuditi zanimanja zanj? Najbolje da oče to otroku tudi pove, preden gre….
Ja pa svašta no….

[/quote]

Včasih se vprašam, a provociraš na polno, al je res možno, da obstajajo ljudje, ki tako
razmišljajo in kakšno srečo imam, da nobenega ne poznam v reali…
Zdej je pa naloga ženske, da v očetu zbuja zanimanje za otroka?
In iz tega seveda sledi, da je mama kriva, če se oče ne briga za otroka, kaj mu pa ni znala/hotela
zbuditi zanimanja zanj? Najbolje da oče to otroku tudi pove, preden gre….
Ja pa svašta no….[/quote] :))
Tebe tako rad mal podpihnem k si pol tako fletna, ko prideš na obrate…. :)))

Drugače pa… ko sta dva skupaj se zanimata drug za drugega, potem v ta njun odnos “pride” še otrok in so že trije v odnosu. Nekako se mame bolj zanimajo za otroka, so bolj povezane z njim, nenazadnje jim je otrok zrasel pod srcem. Nekako vedo kaj otrok rabi,čuti…itd in če ženska vidi, da partner ne sodeluje ima na izbiro, da ga pritegne k sodelovanju (pa ne s palico 😉 ali ga pa natera in sama vzgaja otroka oz z morebitnim novim partnerjem. Pustimo ob strani dejstvo, da bi naj imeli otroke odrasli, zreli ljudje. Nimajo jih, žal, zato je prav, da si v odnosu nekako pomagamo, še sploh ko so tu otroci.

Včasih se vprašam, a provociraš na polno, al je res možno, da obstajajo ljudje, ki tako
razmišljajo in kakšno srečo imam, da nobenega ne poznam v reali…
Zdej je pa naloga ženske, da v očetu zbuja zanimanje za otroka?
In iz tega seveda sledi, da je mama kriva, če se oče ne briga za otroka, kaj mu pa ni znala/hotela
zbuditi zanimanja zanj? Najbolje da oče to otroku tudi pove, preden gre….
Ja pa svašta no….[/quote] :))
Tebe tako rad mal podpihnem k si pol tako fletna, ko prideš na obrate…. :)))

Drugače pa… ko sta dva skupaj se zanimata drug za drugega, potem v ta njun odnos “pride” še otrok in so že trije v odnosu. Nekako se mame bolj zanimajo za otroka, so bolj povezane z njim, nenazadnje jim je otrok zrasel pod srcem. Nekako vedo kaj otrok rabi,čuti…itd in če ženska vidi, da partner ne sodeluje ima na izbiro, da ga pritegne k sodelovanju (pa ne s palico 😉 ali ga pa natera in sama vzgaja otroka oz z morebitnim novim partnerjem. Pustimo ob strani dejstvo, da bi naj imeli otroke odrasli, zreli ljudje. Nimajo jih, žal, zato je prav, da si v odnosu nekako pomagamo, še sploh ko so tu otroci.[/quote]

Vidim, ja, da te je samo pihanje…
Nimaš kej koga “terat”….oče ne skrbi za otroka materi na ljubo ….od kod ti te ideje?
Za otroka se skrbi zato, ker te otrok RABI. In če imaš vsaj dve možganski celici, ti je to jasno,
ne da bi te moral na to kdo “terati”…

:))
Tebe tako rad mal podpihnem k si pol tako fletna, ko prideš na obrate…. :)))

Drugače pa… ko sta dva skupaj se zanimata drug za drugega, potem v ta njun odnos “pride” še otrok in so že trije v odnosu. Nekako se mame bolj zanimajo za otroka, so bolj povezane z njim, nenazadnje jim je otrok zrasel pod srcem. Nekako vedo kaj otrok rabi,čuti…itd in če ženska vidi, da partner ne sodeluje ima na izbiro, da ga pritegne k sodelovanju (pa ne s palico 😉 ali ga pa natera in sama vzgaja otroka oz z morebitnim novim partnerjem. Pustimo ob strani dejstvo, da bi naj imeli otroke odrasli, zreli ljudje. Nimajo jih, žal, zato je prav, da si v odnosu nekako pomagamo, še sploh ko so tu otroci.[/quote]

Vidim, ja, da te je samo pihanje…
Nimaš kej koga “terat”….oče ne skrbi za otroka materi na ljubo ….od kod ti te ideje?
Za otroka se skrbi zato, ker te otrok RABI. In če imaš vsaj dve možganski celici, ti je to jasno,
ne da bi te moral na to kdo “terati”…[/quote]
Katera ima kaj več kot dve m. celici s takim cepcem pač nima otrok.

:))
Tebe tako rad mal podpihnem k si pol tako fletna, ko prideš na obrate…. :)))

Drugače pa… ko sta dva skupaj se zanimata drug za drugega, potem v ta njun odnos “pride” še otrok in so že trije v odnosu. Nekako se mame bolj zanimajo za otroka, so bolj povezane z njim, nenazadnje jim je otrok zrasel pod srcem. Nekako vedo kaj otrok rabi,čuti…itd in če ženska vidi, da partner ne sodeluje ima na izbiro, da ga pritegne k sodelovanju (pa ne s palico 😉 ali ga pa natera in sama vzgaja otroka oz z morebitnim novim partnerjem. Pustimo ob strani dejstvo, da bi naj imeli otroke odrasli, zreli ljudje. Nimajo jih, žal, zato je prav, da si v odnosu nekako pomagamo, še sploh ko so tu otroci.[/quote]

Vidim, ja, da te je samo pihanje…
Nimaš kej koga “terat”….oče ne skrbi za otroka materi na ljubo ….od kod ti te ideje?
Za otroka se skrbi zato, ker te otrok RABI. In če imaš vsaj dve možganski celici, ti je to jasno,
ne da bi te moral na to kdo “terati”…[/quote]
Očitno sva prišla do točke, ko si v debato vpletla že preveč čustev in ni več mogoče s tabo argumentirano debatirat.

Seveda otrok RABI, rabi očeta in mamo, rabi njuno harmonijo, ki sta jo po besedah avtorice, starša nekje malo po malo, izgubila. Zakaj? Kdo ve….
Nič, noben zakon ne more očeta prisilit v to, da ohranja stike z otrokom in tudi, če bi ga prisilila v to, kaj bi otrok imel od takega očeta? Kakšno korist bi to imelo za otrokov razvoj, če bi se srečeval z nekom, ki MORA bit z njim x časa?
Seveda pa lahko to nekdo na truc zahteva, da zadosti svojemu….ponosu?
Na otrokov račun?

Skela otroke se vzgaja z ljubeznijo, za to ne rabiš spisat nobenega zakona in če nekomu ni, da bi ohranil stike s svojim otrokom mu pač ni, žal :/

Bolj kot se boš nanj drla in jezila, manj bo hodil k vama. Ne bodi ledena. Bodi prijazna, ustrežljiva. Muhe se lovi z medom, ne z lopato.

Zdaj razmišlja s spodnjo glavo. Ampak tudi tiste romance bo enkrat konec in bo pristal na realnih tleh. Ko s ta novo ne bo več v nebesih, se bo nekam “zatekel”. Fajn bi bilo, da se počuti pri vama tako doma, da se bo zatekel k vama. Ne zato, da bi vidva bila spet skupaj, ampak zato ker bo tako avtomatično preživel več časa s hčerko.

Hčerki še naprej razlagaj, da ima veliko dela. Z njim pa bodi čim bolj prijazna in hvaležna za vsak sms, vsak klic, vsak obisk. Vsakokrat ga pohvali in povej, da je to hčerki veliko pomenilo, da je zelo zadovoljna, da je potem še x dni razlagala, kako je bilo lepo z njim blablabla.

Jaz nisem samska z otrokom, pa vendar je v praktičnih vidikih življenja večkrat tako kot da bi bila. Brez nobene pomoči. Tudi ko zbolim za gripo. Pa je neverjetno, kako tudi čisto majhen otrok razume, da je mama bolna in da se mora znajti malce sam.

Če te pa skrbi, da bi zbolela za kakšno resnejšo zadevo, pa obstajajo zavarovanja. Pozanimaj se.

Eh, kaj naj rečem. Najprej, podpihovanje Skele zanemari, ker kaj bi … je samo bi … prav eosnove za tožbo za zanemarjanje otroka nimaš, jasno. pač, zakonodaja je taka, da tisti roditelj, kateremu otrok ni dan v varstvo in skrbništvo, ima pravico do stikov, kot sodno določeni (in nič več, lahko pa seveda manj ali nič), dolžnost pa le plačevanje sodno določene preživnine. To je to. Lahko se otroku tudi odpove, čist brez problemov, le da plačevanje preživnine ostane, vse drugo pa za zmeraj umanjka. pa ne rečem, da je taka zakonodaja gnila, a taka je. plus, če smo realni, a ti (skela) bi silila roditleja v stike z otrokom, čepra je evidentno, da mu ne pomeni nič? To je šele bolečina za otroka.

Kaj torej naredit? Sprejet situacijo, tako kot je. Nehat lagat sebi in drugim (s tem mislim tudi otroku). pa spet, nobenega podpihovanja in očrnitve. Otrok ni neumen, dobro ve, čuti. Se bo sprijaznil, sprejel. Bolje čim prej. Saj morda kasneje očeta sreča pamet … Vsekaor otroku pustit, da si sam ustvari mneje in odnos, le tako ne bo kasneje v življenu očitkov in valjenja krivde. In nehaj se poniževat in smešit ter urejat stike na lastnem domu. To pa je bolano do amena. Ti se mazohiraš, on te izkorišča. O tem, kao ne težit bivšemu pa škoda besed. Bivši je bivši, z njim nimaš nič več. Preboli. Odnos ima (kakršen pač že) le še tvoj otrok z njim.

O boleznih in enostarševstvu pa ne razmišljaj vnaprej. Škda energije. Končno, otrok še vedno ima očeta, pa kakršen pač že je. Ni tolažba, je pa lahko dodatna moč, a jaz sem ostala sama s tremi malimi otroci, pa smo gurale v vseh boleznih in poškodbah. Tud gripo smo imele vse štiri, kako sem zmogla, ne vem. mame zmoremo, pa po štirih, če ne drugače. Ok, pustilo mi je trajne posledice na zdravju, a to je del starševstva. Pusti strahove in začni živet.