Spoštovani,

po natančnem brskanju po vaši spletni strani žal nisem zasledila ničesar, kar bi bilo povezano z mojo težavo, zato se obračam na vas z novo temo.
Mislim da bo najbolje, da kar začnem. Stare sem 22 let. Imam dve straejši sestri, eno poročeno in eno mati samohranilko. Mama mi je umrla pred dvema letoma. Očeta nisem nikoli spoznala. Že kot otrok sem bila izredno komunikativna, kar mi je pozneje velikokrat prišlo prav. Bilo mi je všeč da sem bila stalno v centru pozornosti in da vsi poslušajo le mene. S tem je prišlo v najstniških letih tudi do tega, da sem vedno dobila kateregakoli fanta. Ko sem pri 16 – ih letih spoznala moškega, ki je bil enkrat straejši od mene me je odneslo. Bila sva ljubimca 6 let. Poročen in ima otroka. Je znana osebnost. Najina srečanja so bila vedno skrivna, kot se za tako stvar spodobi, pa vendar po dveh letih ni šlo več samo za spolnost. Ker si tega nisva želela priznati sem si najšla fanta. S fantom sem bila 4 leta. Ko mi je fant omenil poroko in skupno življenje sem bila vesela, ker bi tako z ljubimcem za vedno pretrgala stike. Takrat pa je nastal problem, ker si on tega ni želel. Omenjal je ločitev, na kar jaz nisem pristala, saj si tega ne bi mogla nikoli odpiustiti, tudi slabe vesti v šestih letih se je toliko nakopičilo, da sem nekomu vzela moža…da sem nekomu odvzela očeta….po letu bojev s samo sabo sem prekinila stike z obema. Takrat sem ostala sama. In bilo me je groza. Najela sem si lastno stanovanje. Imam svojo službo, miljon ljudi okrog sebe, za katere vem da me imajo radi …ampak… nikakor ne prenesem ljudi v svoji družbi. Sama sebi govorim, kako sem srečna kadar sem sama, pa vendar vedno manj spim ker sem žalostna. Večkrat iščem vzrok svoje žalosti pa žal ne najdem.
Pogrešam mamo, ki mi je bila vse?
Pogrešam ljubimca ali fanta?
Ali pa sem še vedno zelena najstnica ki se ukvarja s problemom, ki ga sploh ni.
Poleg tega sem nehala jesti. Vem kam to vodi in vem kakšne so lahko posledice. Ampak odpor do hrane je večji in tako všeč sem si ko me je vedno manj. Dan ko sem v ogledalu uzrla prve obrise kosti, kjer stojio rebra sem bila tako vesela…kot že dolgo ne.
Mislim, da dostikrat še sama ne vem kaj bi rada od sebe in kaj si želim v življenju.
Od ljudi zahtevam stvari ki so nemogoče in hkrati jih istočasno podim od sebe. Lažem da sem zaposlena 24 ur na dan, da sem lahko sama s seboj. Hodim na dolge sprehode, ležim sama v postelji, rolam …. Uživam samoto. Ampak ta samota me straši. V tej samoti ne razmišljam ničesar. Kot da bi se mi “pokvaril organ za razmišljanje.” Topo zrem predse in imam prazno glavo.
Je problem res problem res problem, ali je problem le v moji glavi ker še nisem dorasla svetu okoli sebe?
Sem le še otrok, ki si želi biti odrasel …ne vem…

Zahvaljujem se vam za odgovor….kakršenkoli že…..

s spoštovanjem ,

pika

Spoštovana Pika,
s svojo zadnjo trditvijo, da si želite odrasti ,ste si pravzaprav sami odgovorili na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti in ker ste inteligentni in imate v bistvu že mnogo življenjskih izkušenj tudi veste, kako bi to šlo.Ostaja le še strah pred dokončnim, pred omejitvami in odgovornostjo ( družina na primer pomembno spremeni prosti čas in vnaša več obvezujočih stereotipov, vam pa ravno ti pomenijo hudo nevšečnost).Želite si stalne svobode,živeti v svetu nenehnih sprememb in imate veliko potrebo po pozornosti okolja, verjetno tudi dosti sanjarite,kot ste to počeli nekdaj.Od spominske želje po brezskrbnem ortroštvu, pa do podzavestne želje se temu stanju pribljižati tudi po videzu, je le majhen korak, zato se branite hrane.Potrebujete trdno zastavljeno psihoterapevtsko vodenje.Po moji oceni imate za uspeh ugodne perspektive.

Potrudi se zaužiti vsaj malo hrane. To ti govorim iz lastnih izkušenj, ker se lahko vse skupaj zelo hitro zaplete. Sama sem tri leta trpela zaradi anoreksije, zdaj pa imam že dobro leto bulimijo. Strah me je da tega ne bom nikoli premagala, zato tebe prosim, da si čimprej poiščeš pomoč pri kakšnem psihiatru ali psihologu. Ne odlašaj, ker bo samo še slabše. Čimprej se izvleči iz tega. Verjetno si želiš pozornosti. S hujšanjem jo boš sicer dobila, vendar potem tudi izgubila. Izkaži se na drugačen način. Lahko mi pišeš na email:[email protected].