Pozdravljeni,

smo pet članska družina, jaz, moz in trije otroci, ki hodijo v šolo. Jaz sem zaposlena, mož
je pa že 6.mesecev brez službe, vmes nekaj pofuša toliko da imava za hipoteko. V preteklosti je že bil tri leta brez redne zaposlitve, vse je bilo bolj na fuš.Zadnji dve leti je delal prek javnih del.
Dovolje mu je če mesečno zasluži 500eur in to je to, ostali stroški od položnic do hrane, do garderobe za otroke, bencin itd je vse na meni. Jaz tega v nedogled ne morem več prenašati, ker mi finančno skoraj ne znese več, ker je preveč vsega na mojih plečih. Drugače
ni slab mož mi pomaga pri gospodinjstvu, otrocih, je doma deloven in veliko postori ampak
službo išče pa skoraj tako kot da prosi da jo ne najde. To me zelo moti, da se ne bori in išče
zaposltev glede na to da so tukaj otroci in posledično veliki stroški…Povedala sem mu svoje
mnenje o tem in rekla da tako v nedogled ne bo šlo, da si mora najti službo in začeti plačevati položnice in finančno skrbeti za otroke, ter da jaz tega ne bom zmogla sama.
Pa tudi ni pošteno da je vse na mojih plečih. Če ne, nevem kaj bom storila. Očitala sem
mu da službo spoloh ne išče aktivno, ko bi jo saj, da vidim, da piše na polno prošnje ali
da se zanima za delo, tudi to ne. Sprašujem vas za kak dober nasvet, kako naj razumem
to vse, ker če ne bo bolje v parih mesecih da si ne bo začel aktivno iskat službo in plačevat
položnice ter nekaj prispevati v skupno gospodinjstvo ter poskrbet za otroke, ne vem
kaj lahko naredim razen tega da se razideva, ker sem itak zdaj sama za vse finance.Delam
cel mesec, pa verjemite da meni ne ostane nič, pa nimam tako spet slabe plače ampak vse
dam za položnice, hrano, in vse ostale življenske stroške. Skrbi me, enostavno me skrbi.
Hvala.
Lep pozdrav

Pozdravljeni.

Samo od ljubezni se živeti ne da. Po drugi strani pa sta oba sklenila poročno zaobljubo, da bosta oba skrbela drug za drugega v sreči in nesreči …

Večkrat sem že napisal in sedaj sem že malo dolgočasen s tem ponavljanjem, da so del partnerskega odnosa tudi pogodbe (kakršna je tudi poročna zaobljuba). Toda poročna zaobljuba postavi samo okvir, poleg tega so potrebni tudi drugi bolj konkretni dogovori, npr. o tem kako bodo razdeljene vloge glede gospodinjstva, skrbi za otroke, skrbi za finančno varnosti ipd. Vloge morajo biti razporejene tako, da oba odrasla partnerja v skupnost vnašata približno enako količino energije. Pri tem ni nič narobe, če nekdo v večji meri skrbi za finančni del in drugi za gospodinjstvo, okolico … Ljudje smo različno talentirani za različne stvari, zato je smiselno razporediti vloge tudi na podlagi talentov in interesov.

Težava nastane, če ena oseba vlaga (dolgoročno) več energije kot druga, ali če je denarja za osnovno preživetje premalo. Osnovno preživetje (položnice, hrana, šola, obleke, streha nad glavo) je seveda najbolj osnovna prioriteta in takrat se mora mobilizirati celotna skupnost, ne glede na interes, talente in želje. Takrat morajo vsi odrasli v skupnosti prijeti bika za roge in narediti vse za vzpostavitev normalnih pogojev za življenje.

S partnerjem se morata najprej pogovoriti o tem kakšen finančni status želita živeti. Morda se motim, toda zdi se, da bi bil vaš partner zadovoljen z veliko bolj skromnim življenjem kot vi. Temu rečemo konflikt vrednot. Morda je vaš partner bolj gospodinjski tip moškega, kar ni nujno slabo, če takšna ne-tradicionalna razporeditev vlog ustreza tudi vam in se lahko na takšen način v večji meri posvetite karieri.

Manjka mi bolj poglobljen uvid v vajino dinamiko in vajine značaje, da bi lahko podal bolj konkreten odgovor. Vsekakor pa velja eno. V kolikor vi podpirate 4 vogale družine, vaš partner pa samo “malo pomaga”, potem vajina odgovornost (in napor) ni pravično razporejena, in to lahko štejemo, če se izrazim dramatično, kot kršitev poročne zaobljube. On se svojega dela odgovornosti namreč ne drži in v tem primeru svojo lenobo neupravičeno opravičuje. Je pa vzrokov za njegov odnos do dela lahko več, tudi duševne težave.

Vem, da moj predlog pomeni dodatno obremenitev za družinski proračun, toda priporočam vam, da si poiščeta podporo v obliki partnerskega svetovanja. Oba s partnerjem morata narediti resno analizo vajinega odnosa in dogovorov (pogodb) v odnosu. V kolikor dobrih dogovorov za oba ne bosta mogla najti, je naslednja možnost tudi ločitev. Pred slednjo pa je smiselno izčrpati vse druge možnosti (tudi če te nekaj stanejo). Ločitev bi morala biti najmanj slaba od vseh drugih še slabših možnosti.

Vse dobro.